.webp){kind=icon}
Če se da pomanjkanje zdravnikov, gradbincev in mnogo drugih kadrov nadomestiti z uvozom delavcev iz tujine, pa to ne velja za učitelje. Učiteljic in učiteljev v srednjih šolah že danes primanjkuje, v roku desetih let jih bo tretjina šla v pokoj. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) se trudi povečati zanimanje za poklic z dodatnimi štipendijami, šolniki pa opozarjajo, da gre za kompleksnejšo težavo, ki se je je treba lotiti sistemsko. Po oceni njihovega krovnega sindikata v Sloveniji na osnovnošolski in srednješolski ravni primanjkuje od štiri do pet tisoč učiteljev.
V srednjih šolah za mladino in odrasle je bilo v šolskem letu 2021/2022 zaposlenih 6.299 učiteljev, od tega dve tretjini žensk. Od januarja do julija preteklega leta je bilo na zavodu za zaposlovanje odprtih 626 prostih delovnih mest za učitelje splošnoizobraževalnih predmetov v srednjih šolah, 194 za učitelje poklicno specifičnih predmetov in 117 za učitelje praktičnega pouka. Slovenske šole so v tem obdobju skupaj iskale slabih štiri tisoč pedagoških delavcev.
"Največje pomanjkanje je pri učiteljicah in učiteljih matematike, fizike, računalništva, strokovnih predmetov in razrednega pouka ter pri vzgojiteljicah in njihovih pomočnicah v vrtcih," so nam sporočili iz Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz). "Eden od očitnih simptomov primanjkljaja ustrezno usposobljenega pedagoškega osebja je ponavljanje razpisov, na katere se ne prijavi nihče. Tega v preteklih letih praktično nismo poznali, zdaj to postaja oziroma je praktično že postalo pravilo."
S to težavo se sooča tudi celjska Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije. "Zaradi daljše odsotnosti zaposlene smo objavili javni razpis za delovno mesto učitelja matematike, tudi prek študentskega servisa. Nihče se ni odzval," nam je v telefonskem pogovoru zaupala ravnateljica šole Simona Črep.
Kje so težave?
"Razlogi so kompleksni, od tega, da v očeh mladih učiteljska kariera ni posebej privlačna, do pregovornega povečevanja zahtevnosti pri delu z aktualnimi generacijami otrok, učencev, dijakov in njihovih staršev ter do neverjetnega ignoriranja pomena izobraževanja s strani politike, ki se ne zaveda posledic takega ravnanja," navajajo v Svizu, kjer dodajajo, da je učiteljski poklic v primerjavi z zdravstvom, državno upravo, policijo in vojsko vedno bolj razvrednoten.
Slovenska težava je tudi v tem, da imamo v primerjavi z ostalimi evropskimi državami eno najstarejših učiteljskih populacij. V Sloveniji je po podatkih Sviza več kot tretjina učiteljic in učiteljev starejših od 50 let, v Evropi pa ta delež znaša okoli petino.
"V naslednjem letu gre na naši šoli v pokoj sedem učiteljev. Upam, da bom uspela katerega od njih prepričati, da podaljša vsaj za eno leto," nam spopadanje s kadrovsko stisko opiše Simona Črep. Ravnateljica poudarja, da imajo strokovno-poklicne šole veliko težavo predvsem s privabljanjem inženirskega pedagoškega kadra, ki ima izkušnje iz gospodarstva. "Preprosto nismo konkurenčni pri plačah, si pa želimo svojim dijakom ponuditi najboljše znanje. Pa tudi delovni čas v šoli ni več takšna prednost za kadre iz gospodarstva, saj tudi tam delovni čas postaja fleksibilnejši." Ravnateljica sicer kot pozitiven ukrep ocenjuje možnost napredovanja v višji plačni razred, kadar ima strokovno-tehnični učitelj več kot tri leta izkušenj iz gospodarstva, a dodaja, da je to vseeno premalo.
Šolski center Celje
Pedagoški delavci v Sloveniji imajo v povprečju nižje plače od državnega povprečja za delavce z najmanj višješolsko izobrazbo – v povprečju za dobrih deset odstotkov, kažejo podatki statističnega urada (Surs). Po podatkih evropskega izobraževalno informacijskega omrežja Eurydice pa so učitelji začetniki v naši državi prejemali zakonsko določeno plačo v višini 1.650 evrov bruto na mesec, kar je slabih 400 evrov manj od povprečne bruto plače v Sloveniji.
Slovenski sistem po drugi strani učiteljem z leti omogoča eno največjih rasti višine plače – razlika med najnižjo in najvišjo znaša 87 odstotkov. Po podatkih Eurydica je plača učiteljev po 15 letih dela v izobraževanju 56 odstotkov višja od začetne. To pa ne spremeni dejstva, da je vstopna plača za pedagoške delavce v srednješolskem izobraževanju premalo zanimiva. Predvsem učitelji predmetov, kot so matematika, fizika in računalništvo, zaradi nizkih plač v šolstvu iščejo službe z boljšo plačo v gospodarstvu, nekateri pa se odločijo tudi za manj plačane, a tudi manj stresne službe.
"Vlada bi morala najprej priznati, da smo soočeni z resno krizo v izobraževanju, nato pa skupaj z zaposlenimi in stroko pripraviti načrt za njeno razrešitev," opozarja krovni šolski sindikat.
Ministrstvo spodbuja k učiteljskemu poklicu s štipendijami in priznavanjem študentskega dela
MIZŠ je k reševanju problematike pristopilo s podelitvijo dodatnih štipendij v višini 200 evrov mesečno za študente prvih letnikov pedagoških študijskih programov s področij matematike, fizike, kemije in računalništva. "V proračun za leti 2023 in 2024 je MIZŠ že predlagalo povečanje števila štipendij kot tudi širitev sheme štipendiranja po pedagoških študijskih programih glede na predvidene trende pomanjkanja ustreznih pedagoških kadrov," so nam sporočili z ministrstva.
Med ukrepi, ki jih ministrstvo že izvaja, sta tudi uvedba klasičnega pripravništva v vzgoji in izobraževanju in razpis 200 pripravniških mest. Za lažji pristop k strokovnemu izpitu se v zadnjih treh letih upošteva tudi sodelovanje študentov pri izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela prek študentskega dela.
Prav tako nadaljujejo z dodeljevanjem finančne pomoči za študij v študijskih programih za izpopolnjevanje, ki zagotavljajo alternativno pot do učiteljskega poklica ali širitev poklicne kvalifikacije že obstoječih kadrov v šolstvu.
Na ministrstvu še dodajajo, da pripravljajo posodobitve sistema, ki bo pedagoškim delavcem nudil večjo podporo za karierni razvoj, prav tako pa naj bi omogočili reaktiviranje upokojenih učiteljic in učiteljev, ki bi lahko bili mentorji študentom, ki vstopajo v pedagoški poklic.
Dijaki pozivajo k temeljiti prenovi srednjega šolstva
"Slovenski šolski sistem je potreben temeljite prenove, tako v smislu metod in načina dela kot tudi kurikuluma in učnih vsebin," pa dogajanje v srednjem šolstvu komentirajo na Dijaški organizaciji Slovenije (DOS). Primarna naloga šolskega sistema v 21. stoletju bi morala biti priprava mladih kritičnih mislecev, ki bi znali poiskati in kritično presoditi dostopne informacije, ne pomnjenje nepotrebnih, odvečnih podatkov, so kritični predstavniki dijakinj in dijakov. Želijo si tudi večje uporabe neformalnih, izkustvenih metod učenja. "Modernizacija učnega procesa, vključevanje informacijsko-komunikacijske tehnologije, interaktivno učenje, raznorazni kvizi, igre in konec koncev tudi filmi bi morali postati temelj učenja, saj se učna snov na ta način dijakom res približa."
V DOS kot glavni razlog za pomanjkanje učiteljev vidijo nizke plače ter obremenjenost učiteljic in učiteljev s strani dijakov in njihovih staršev, ki so vedno bolj zahtevni. "Za delo v šolstvu se sedaj odločajo le še tisti, ki jim to res predstavlja življenjsko poslanstvo in si ne želijo početi ničesar drugega," ocenjujejo.
Kako se primerjamo s preostalo Evropo?
Obremenjenost srednješolskega pedagoškega delavca v Sloveniji je v primerjavi z evropskim povprečjem večja. V srednješolskem izobraževanju je v letu 2020 na ravni Evropske unije (EU) vsak učitelj v povprečju poučeval 11,2 dijaka, v Sloveniji pa 13,6, s čimer se je Slovenija po številu dijakov na učitelja v primerjavi s preostalimi evropskimi državami uvrstila na četrto mesto, ugotavlja študija Pogled na izobraževanje 2022 Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Največ dijakov na učitelja je bilo na Nizozemskem (17,5), najmanj pa v Luksemburgu (4,7).
Če je obremenjenost učiteljev nadpovprečna, pa je pri financiranju šolstva Slovenija podpovprečna. Države OECD so leta 2019 za izobraževalne institucije v povprečju namenile 4,9 odstotka BDP, Slovenija pa je iz javnih in zasebnih virov za delovanje izobraževalnih ustanov skupaj zagotovila 4,2 odstotka BDP, kažejo podatki OECD.
"Glede prihodnosti ostajam optimistična," nam je dejala Črep. "Za učiteljico ali učitelja se mora oseba zares počutiti poklicano. Upam, da bo ta pedagoški eros, ki nas žene, ostal živ tudi pri naslednjih generacijah pedagoginj in pedagogov." A le z učiteljskim erosom se ne da pokriti mesečnih položnic, še dodaja ravnateljica.
V študijskem letu 2021/2022 je bilo v Sloveniji 9,1 odstotka študentk in študentov vpisanih v programe izobraževalne znanosti in izobraževanja učiteljev.
Dopolnjeno z izjavami Dijaške organizacije Slovenije.
Za komentar smo prosili tudi Zvezo ravnateljev in študentski svet ljubljanske pedagoške fakultete. Do konca redakcije odgovorov omenjenih organizacij nismo prejeli.
