Zgodbe dneva: Minimalna plača, avtomobilisti in ECB

Danes so med drugimi temami najbolj izstopali članki o avtomobilistih, ki so vlado prepričali v finančno podporo. Raziskovali smo tudi, kako bo dvig minimalne plače vplival na stroške podjetij in kaj po dvigu obrestnih mer pravijo evropski centralni bankirji.

Zjutraj smo pisali o tem, zakaj uspešen slovenski avtogrozd potrebuje milijone podpore. Kot pravijo v podjetjih, tudi druge države panogo zalivajo z nepovratnimi sredstvi. Do leta 2027 bodo na leto dobili 30 milijonov evrov oziroma skupno 150 milijonov evrov. Zanimalo nas je, zakaj so se podjetja povezala, kakšni so cilji konzorcija, čemu bo namenjena državna podpora, kako se bodo sredstva podeljevala in katero najbolj pereče vprašanje želijo podjetja z državno podporo rešiti.

Ker je Golobova vlada napovedala izredno uskladitev minimalne plače, ki naj bi v prihodnjem letu celo presegla 850 evrov, smo podjetja vprašali, kako se bo to poznalo pri njihovih stroških. Delodajalci namreč nasprotujejo dvakratnemu višanju minimalne plače in od vlade pričakujejo subvencijo. Ugotovili smo, da so v nekaterih podjetjih vlado že prehiteli in plače dvignili nad minimalno. Podjetja, s katerimi smo govorili, v večini sicer podpirajo stališče delodajalskih organizacij, da se minimalna plača dvigne z januarjem.

Teden dni po drugem zaporednem zvišanju obrestnih mer ECB za 75 bazičnih točk je predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde opozorila, da je "blaga recesija" v evroobmočju možna, a da sama po sebi ne bo zaustavila naraščajočih cen. Poleg Lagarde so danes poteze ECB komentirali tudi drugi centralni bankirji. Zbrali smo njihove poglede.

Po dvigu obrestnih mer ECB smo preverili tudi, kam so šli vsi trije euriborji. 12-mesečni euribor je po novici ECB zrasel za 4,6 odstotka, na 2,686 odstotka. Šestmesečni euribor je pridobil 6,5 odstotka in znaša 2,168 odstotka. Trimesečni euribor je zrasel na 1,737 odstotka, kar je 5,8-odstotno povečanje. Euribor je letos po več kot petih letih iz negativnega območja prešel v pozitivno.

Ob začetku kurilne sezone smo preverili tudi, koliko je treba odšteti za pelete in kaj botruje podražitvam. Na trgu lesnih goriv v Evropi namreč še vedno vlada izredno stanje, saj države poskušajo predvsem pelete zadržati vsaka zase. Cene so se ob tem glede na lani podvojile – če so bile lani okrog 350 evrov na tono, so letos od 550 do 650 evrov na tono. Globalni primanjkljaj peletov je močno povečal povpraševanje po njihovem uvozu z Balkana, a so države uvedle prepoved izvoza, ki bo veljala do konca januarja 2023. 

Poročali smo še, da je največji slovenski trgovec z naftnimi derivati Petrol uspešno zaključil pripojitev hrvaške družbe Crodux derivati dva svoji zagrebški izpostavi. S tem korakom Petrol Zagreb postaja drugi največji ponudnik naftnih derivatov na Hrvaškem in eno največjih podjetij v državi, so pri Petrolu sporočili v izjavi za javnost.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar