.webp){kind=icon}
Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je opozorila, da je "blaga recesija" v evroobmočju možna, a da sama po sebi ne bo zaustavila naraščajočih cen. Teden dni po drugem zaporednem zvišanju obrestnih mer ECB za 75 bazičnih točk in ob naraščanju bojazni, da bo energetska kriza zmanjšala proizvodnjo v evrskem območju, ki ga sestavlja 19 držav, je Lagarde dejala, da "ne verjame, da lahko recesija ukroti inflacijo".
Lagarde je prav tako omenila, da morajo biti pri ECB pozorni na posredne učinke hitrega višanja obrestnih mer, ki ga izvaja ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed). "Pozorni morami biti drug na drugega in na morebitna prelivanja in povratne učinke," je dejala na konferenci v Rigi v Latviji, povzema Bloomberg. Kot pravi, ima tako kot ECB tudi Fed svoj mandat. "Nismo enaki, zato ne moremo napredovati z enako hitrostjo," meni Lagarde.
Član odbora ECB Fabio Panetta je medtem opozoril na gospodarska tveganja hitre rasti obrestnih mer. "Pazljivo bomo morali pretehtati odpornost našega gospodarstva, posledice globalnega prelivanja denarja in nastajajoče grožnje finančni stabilnosti," je dejal Panetta.
Preberi še
Po zadnjem zvišanju obrestnih mer ECB euribor ponovno navzgor
Višji euribor pomeni višji obrok za odplačevanje posojil s spremenljivo obrestno mero.
03.11.2022
ECB dvignila obrestne mere za 75 bazičnih točk
Ključne obrestne mere v evroobmočju so na najvišjih ravneh v več kot desetletju.
27.10.2022
Evro znova nad pariteto z dolarjem
Skupna evropska valuta se je okrepila, saj je dolar padel na tritedensko dno.
26.10.2022
Lagarde: Evroobmočje trenutno ni v recesiji
Ocena predsednice ECB se ne ujema z napovedmi ekonomistov.
12.10.2022
Danes bo poteze ECB javno komentiralo deset od 25 članov Sveta ECB. Zbrali smo njihove odzive.
Kljub recesiji novi dvigi obrestnih mer
Recesijo v prihodnjih mesecih pričakuje tudi latvijski centralni bankir Martins Kazaks. "Jasno je, da se bodo morale obrestne mere še precej zvišati, da bi inflacija srednjeročno padla na dvoodstotni cilj," je dejal na otvoritvi konference v Rigi. Kot dodaja, prelom leta ni razlog za premor. "In to kljub vse večjim tveganjem gospodarske recesije v Evropi. Recesija v evrskem območju je osnovni scenarij, vendar bo zaenkrat verjetno razmeroma plitka in kratka," je zagotovil Kazaks.
Guverner italijanske centralne banke Ignazio Visco je ocenil, da lahko obrestne mere v ciklu zaostrovanja pridejo do treh odstotkov, kar napovedujejo trgi. "To je v razponu stopenj, ki jih lahko dosežemo," je dejal Visco in dodal, da ECB ne zamuja pri dvigovanju obrestnih mer.
Ameriški Fed je namreč začel dvigovati obrestne mere prej kot ECB in je bil pri tem agresivnejši. Visco se je dotaknil tudi višanja zahtevanih donosnosti na italijanske obveznice; kot pravi, je razlika med italijanskimi in nemškimi obveznicami "še vedno previsoka".
"Inflacijo, ki je že dolgo časa previsoka, tudi če jo poganjajo dejavniki na strani ponudbe, je treba napasti, da politika ECB ne izgubi verodostojnosti," meni portugalski član sveta ECB Mario Centeno. Kot pravi, k višanju inflacije prispevajo tudi drugi dejavniki, "na primer povpraševanje, saj gospodinjstva in podjetja uporabljajo velike prihranke iz obdobja pandemije, trg dela pa ostaja močan". Po njegovem mnenju bi inflacija lahko vrh dosegla v četrtem četrtletju tega leta.
Na naslednjem srečanju o ukrepu kvantitativnega zaostrovanja
Ne gre samo za obrestne mere – centralni bankirji razpravljajo tudi o tem, kako zmanjšati portfelj približno pet bilijonov evrov vrednih obveznic, kupljenih za namen spodbujanja gospodarstva v preteklih krizah. Decembrsko srečanje naj bi bilo posvečeno predvsem temu, kako skrčiti bilanco centralne banke.
"Evropske banke bi morale ostati preudarne in povečati svojo odpornost v pričakovanju gospodarske upočasnitve," ob tem meni član sveta Pablo Hernandez de Cos. Kot pravi, se njihovi dobički povečujejo zaradi višjih obrestnih mer, a bi morale biti finančne institucije pozornejše na obseg slabih posojil.
Predsednik nemške Bundesbank Joachim Nagel je opozoril, da čeprav se lahko politični pritisk še poveča, mora ECB vztrajati pri nadaljnjem višanju obrestnih mer. Ob tem ni želel špekulirati, kje se bo pot monetarnega zaostrovanja končala. "Območje evra je v veliko boljšem položaju kot po finančni krizi," meni Nagel, ki je dejal tudi, da prihodnje leto ne pričakuje trdega pristanka. Po njegovih besedah je treba kvantitativno zaostrovanje izvajati gladko, ne da bi pri tem škodovali trgom.
