Pri nas so nagrade obdavčene bolj kot plače, kako je v tujini?

Veliko slovenskih podjetnikov toži, da bi želeli nagrajevati svoje delavce, a je davčno okolje pri nas zelo neprijazno. V Sloveniji so namreč bonitete ali nagrade obdavčene še bolj kot plače, pa že te so obdavčene preveč, kot je večkrat opozarjala tudi Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Če je Janševa vlada davčno stopnjo nekoliko omilila, pa se z novim predlogom Golobove vlade obdavčitev določenih nagrad znova nekoliko zaostruje. Pogledali smo, kako so nagrade obdavčene v naši soseščini.

V novem predlogu spremembe na področju obdavčitve opcijskega nagrajevanja zaposlenih sicer niso predvidene. Še naprej ostajajo v veljavi določbe, ki ob izpolnjevanju določenih pogojev omogočajo uporabo znižane davčne osnove od dohodkov iz delovnega razmerja, ki jih zaposleni dosežejo ob izvršitvi opcij. Znižana davčna osnova je bila uvedena z začetkom leta in znaša 65 odstotkov siceršnje davčne osnove, ki je razlika med tržno ceno deleža in opcijske cene, ki jo je za pridobitev deleža plačal zaposleni.

Spremembe pa se obetajo na področju obdavčitve dela plače za poslovno uspešnost in odkupov lastnih deležev. Del plače za poslovno uspešnost bo možno neobdavčeno izplačati največ dvakrat letno, najvišji neobdavčen del pa bo ponovno omejen na višino povprečne mesečne plače v Sloveniji. Sprememba bo imela učinek na tiste zaposlene, ki imajo plačo, ki je višja od povprečne plače, in hkrati prejemajo tudi del plače za poslovno uspešnost, ki presega povprečno plačo v Sloveniji.

Napoved sprememb pri obdavčitvi lastnih deležev sprožila plaz prodaj

Največ prahu dviga sprememba pri obdavčitvi lastnih deležev v podjetju. Če bo sprejet vladni predlog, bo vsaka prodaja lastnih deležev davčno obravnavana kot dividenda, torej bo dobiček obdavčen 25-odstotno in ne kot kapitalski dobiček, pri katerem se stopnje z leti nižajo. Izjema so le delniške družbe.

"Pri nas je ravno to orodje za solastništvo delavcev, zato je napoved o dvigu davčne stopnje sprožila plaz prodaj opcij delavcev," je na kongresu o ekonomski demokraciji povedal Jure Knez, soustanovitelj podjetja Dewesoft.

Golobova dejanja se sicer ne skladajo najbolj z njegovimi besedami, saj je v državnem zboru pred dnevi dejal, da slovensko davčno okolje ni optimalno. Napovedal je tudi razmislek o tem, kako skozi davke nagraditi vse oblike dela, predvsem na področju nagrajevanja.

Tudi gospodarski minister Matjaž Han preučuje različne predloge podjetnikov glede možnih načinov nagrajevanja. "Sistem bo takšen, da ko bo delodajalec nagrajeval delavce, bo to sprejemljivo tako z vidika davkov kot podjetja. Zakonsko podlago bomo sedaj pripravili in jo uskladili s partnerji," je povedal na okrogli mizi Bloomberg Adria.

Konkretnih rešitev ni želel predstaviti, neuradno pa smo iz drugih virov izvedeli, da naj bi bile nagrade delavcev davčno obravnavane kot dohodek od kapitala in ne kot plača. To pomeni, da bi delavec od prejete nagrade plačal 25 odstotkov davka, nagrada pa se ne bi štela v dohodninsko osnovo.

Delniške opcije, delnice ali udeležba pri dobičku?

Pri opcijskem nagrajevanju, v okviru katerega se zaposlenemu ponudi, da delnice kupuje s popustom glede na tržno ceno, se z dohodnino in prispevki (kot boniteta) obdavči razlika med tržno in nakupno vrednostjo delnic. Možne so tudi druge oblike, na podlagi katerih zaposleni sodelujejo pri dobičku delodajalca: nagrajevanje z delnicami, nagrada iz naslova delovne ali poslovne uspešnosti, udeležba delavcev pri dobičku podjetja, regres, božičnica ali 13. plača. 

Načinov, kako zaposlene vključevati v solastništvo, je ogromno, pravi Tej Gonza, direktor Inštituta za ekonomsko demokracijo in raziskovalec na Univerzi v Ljubljani. "Lastništvo zaposlenih lahko vodi v kratkovidne sheme solastništva, kjer je izhod predviden vnaprej (npr. delniške opcije), ali v ekskluzivne sheme, kjer imajo (nekateri) delavci pravico ali finančno kapaciteto, da sami kupijo delež," našteva Gonza. 

Po njegovem je "iskreno" lastništvo zaposlenih pogojeno s tem, da imajo vsi zaposleni pravico, da se vključijo v lastništvo, in da se lastniški delež zaposlenih financira iz naslova njihovega dela in ne prihrankov. "V tem primeru se del dobičkov podjetja nameni za financiranje odkupa. Tako je dostop do lastništva omogočen vsem, ne samo tistim, ki si lahko privoščijo znižanje plače," meni Gonza. Slovenska zakonodaja ni prilagojena tovrstnim primerom solastništva. "Resne podpore ni, predvsem so take sheme (davčno) drage," pravi Gonza.

Pogledali smo, kako je v tujini

Preverili smo, kako davčno stimulirano je nagrajevanje zaposlenih v Avstriji in na Hrvaškem. Primerjali smo obdavčitev regresa, božičnice oziroma 13. plače in shemo ESOP oziroma podelitev delniških opcij za zaposlene (v obliki podelitve opcij ali neposrednega lastniškega kapitala). Pregled smo pripravili s pomočjo Ivana Kranjca, odvetnika pri odvetniško-pravni družbe CMS Reich-Rohrwig Hainz.

Podelitev regresa je zakonsko obvezna zgolj pri nas. Na Hrvaškem regres ni obvezen, v Avstriji pa sicer ni obvezen, a je dogovorjen v vseh kolektivnih pogodbah, in sicer v višini enomesečne plače zaposlenega. 

Izplačilo božičnice oziroma 13. ali 14. plače ni obvezno v nobeni od držav; v Avstriji se sešteva z morebitnim izplačilom regresa. V vseh treh državah je do določenega zneska izplačilo neobdavčeno.

Shema ESOP pri nas zakonsko neurejena

Shema ESOP oziroma podeljevanje delniških opcij ali neposredno lastništvo podjetja zaposlenim pri nas zakonsko še ni urejena, čeprav je Inštitut za ekonomske demokracijo v letu 2020 pripravil predlog zakona. Zakon bi vzpostavil poseben model za lastništvo zaposlenih, ki bi zagotavljal mehanizem financiranja odkupa ter inkluzivno in trajno lastniško shemo.

V boju predvsem informacijskotehnoloških podjetij za kakovosten kader nas prehitevajo celo v Srbiji, kjer je bila s spremembo zakona o gospodarskih družbah konec leta 2019 omogočena uporaba tega modela. Tam je pridobitev delnic zaposlenega v družbi oproščena obdavčitve z dohodnino in obveznimi prispevki za socialno zavarovanje, če delavec svojega deleža ne proda v roku dveh let od pridobitve. 

Obveznost plačila davkov in prispevkov nastane, če se delavčeva pogodba o zaposlitvi prekine pred potekom dveh let – sporazumno ali enostransko s strani delodajalca ali delavca. Kako je z obdavčitvijo na Hrvaškem in v Avstriji, je prikazano spodaj.

Desetina zavezancev prejela poslovno nagrado, višjo od povprečne plače

Kako je pri poslovni uspešnosti? Nagrade za poslovno uspešnost, ki so določene v splošnem aktu delodajalca ali v kolektivni pogodbi, se lahko po letos veljavni dohodninski zakonodaji – in tudi če bo sprejeta nova – ne izplačajo le v denarju, temveč tudi v naravi (denimo v delniških opcijah). Po novem bo drugačna višina neobdavčene nagrade, saj bi se upoštevala povprečna plača v državi in ne povprečna plača zaposlenega. Tovrstno izplačilo bo glede na Golobov predlog mogoče dvakrat v koledarskem letu, medtem ko je bilo do sedaj omogočeno zgolj enkrat.

V letu 2020 je po podatkih odmere dohodnine Fursa del plače iz poslovne uspešnosti prejelo 286.339 zavezancev. V povprečju je ta dohodek znašal 1.013 evrov na zavezanca. Od tega je desetina zavezancev prejela nagrado, višjo od povprečne plače; v povprečju je znašala 3.768 evrov na zavezanca.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar