.webp){kind=icon}
V Frankfurtu se danes zaključuje Frankfurtski knjižni sejem, največji mednarodni knjižni sejem na svetu. Slovenska delegacija je letos prevzela naziv častne gostje na sejmu prihodnje leto – kljub odstopu direktorja Javne agencije za knjigo RS (JAK) Dimitrija Rupla le teden dni pred začetkom sejma.
Štafeto je od letošnje častne gostje Španije prevzela ministrica za kulturo Asta Vrečko, skupaj z vršilko dolžnosti direktorice JAK Katjo Stergar in ekipo. Kot osrednja gostja sejma bo Slovenija prihodnje leto nastopila s programom Satovje besed, projekt pa je po opisu JAK namenjen promociji in krepitvi izvoznega potenciala slovenske književnosti.
"Skozi knjige se srečujemo in soočamo z različnimi svetovi, jih bolje razumemo, učimo se spoštovanja različnosti, enakih možnosti, empatije in odprtosti do drugih ter sprejemanja samega sebe," je na novinarski konferenci v Frankfurtu dejala ministrica Vrečko.
Na frankfurtskem sejmu letno razstavlja več kot 2.100 založb in agencij, obišče pa ga več kot 36 tisoč poslovnih oziroma B2B obiskovalcev.
Direktor JAK Rupel odstopil tik pred začetkom sejma
Priprave na častno gostovanje ne potekajo brez zapletov. Teden dni pred začetkom letošnjega sejma je Rupel ministrici poslal odprto pismo, v katerem je ponudil svoj odstop in se obregnil ob njene izjave o njegovi nestrokovnosti ter ob "škodljivost političnega obračunavanja v kulturi".
Spomnimo, Rupel je položaj zasedel v času vlade Janeza Janše, takrat pa je dejal, da bi lahko največ prispeval prav pri pripravi na častno gostovanje v Frankfurtu. Del strokovne javnosti je opozarjal, da je imenovanje politične narave in ne strokovne.
"Ministrica Vrečkova govori o dialogu in strokovnosti. Toda lepe besede niso nič drugega kot lepe besede. Dogaja se, kar pove nemški pregovor: ob grdi igri kažejo nedolžen obraz," je v odprtem pismu ministrici zapisal Rupel. "Po premisleku sem se odločil, da zapustim mesto direktorja JAK."
Na novinarski konferenci, na kateri je slovenska odprava prevzela častni naziv, je kurator slovenskega programa Miha Kovač kot novo vodjo projekta predstavil vršilko dolžnosti direktorja JAK Stergar, ki bo ekipo vodila "na nemirni poti" do leta 2023.
Holger Menzel/Javna agencija za knjigo
Financiranje zagotovljeno iz kohezijskih sredstev
V okviru programa Satovje besed bo Slovenija naslovila teme, kot sta inovativnost manjših založniških trgov in pomen branja knjig v dobi zaslonov, poleg tega pa tudi evropsko jezikovno raznolikost, ki omogoča obstoj manjših jezikov, je v predstavitvi dejal Kovač.
Vlada za projekt namenja 2,5 milijona evrov sredstev, projekt pa poteka v sofinanciranju z evropskim skladom za regionalni razvoj.
"V primerjavi z drugimi državami, ki so pred nami gostovale v Frankfurtu (vendar gostovanja niso financirale iz kohezije), so slovenskemu častnemu gostovanju namenjena sredstva skromna: petkrat manjša od kanadskih, trikrat manjša od španskih, dvakrat manjša od gruzijskih; zahteve pa so iste, pričakovanja enaka kot pri drugih državah," v pismu ministrici navaja direktor v odstopu Rupel.
V Sloveniji upada število izdanih knjig
Od leta 2011 v Sloveniji upada število izdanih knjig, kažejo podatki statističnega urada. Največ naslovov je izšlo leta 2009, skoraj sedem tisoč, lansko leto pa nekaj več kot štiri tisoč.
Ob tem velja omeniti, da smo po številu izdanih naslovov na prebivalca v evropskem vrhu. V letu 2016 smo s 1.780 knjigami na milijon prebivalcev zaostali le za Združenim kraljestvom, ki je izdalo 2.870 knjig na milijon prebivalcev, je takrat poročal Dnevnik.
Raziskava Knjiga in bralci VI. iz leta 2019 je pokazala tudi, da število ljudi, ki ne berejo, raste; vsaj eno knjigo je v letu 2019 prebrala le dobra polovica Slovencev. Medtem najbolj brani slovenski avtorji, za katerih knjige se je v knjižnici treba postaviti v vrsto, zaslužijo približno polovico povprečne slovenske plače, še kaže raziskava.
