'Akterji evropske kmetijske politike so padli na izpitu'

Po vsej Evropi so v zadnjih mesecih potekali obširni in pogosto nasilni protesti kmetov. Slovenski kmetje so protestirali že lani, protestom so se znova pridružili v zadnjih mesecih. Na ulice so jih spravile evropska kmetijska politika in uvoz poljščin iz tretjih držav, kot je Ukrajina, pa tudi obširna birokracija.

Kot je za Bloomberg Adria TV dejal govoril agrarni ekonomist Emil Erjavec, redni profesor na ljubljanski Biotehniški fakulteti, so kmetje v neugodnem ekonomskem položaju, ''ki izvira v neugodnih razmerjih med vhodnimi in končnimi cenami, saj cene ključnih dobrin se znižujejo, cene proizvodnih virov rastejo''.

Drug razlog je po njegovem mnenju novi strateški načrt, ''ki je spremenil financiranje neposrednih plačil kot ključne podpore evropskemu kmetijstvu''. Zeleni prehod po Erjavčevem mnenju za kmete pomeni ''konec konvencionalnega modela kmetijstva in začetek bolj vzdržnega, okolju in naravi prilagojenega kmetijstva''.

Ne gre pa prezreti tudi socialne stiske, saj je večina kmetov brez naslednikov in ne vedo, kaj bo z njihovimi kmetijami. V Sloveniji sta poleg treh naštetih še dva razloga. Kot posledica poplav načrtujejo ''suhe zadrževalnike tam, kjer kmetje dejansko kmetujejo, v Savinjski regiji, bistveno večje vprašanje pa je obdavčitev dohodkovnih plačil za kmete v hribovskih, gorskih območjih,'' razlaga Erjavec.

Popuščanje kmetom, ki to ni

Pred dvema tednoma je Evropska komisija umaknila napoved omejitve rabe fitofarmacevtskih sredstev. Ki pa je, pravi Erjavec, ''tako ali tako že padla''. So pa prejšnji teden v Evropskem parlament sprejeli direktivo za področje biotske pestrosti.

Če bi hoteli uvesti spremembe, bi morali po Erjavčevem mnenju spreminjati zakonodajo. A tega ne bodo storili, ker se mandat Evropskega parlamenta končuje in vsi čakajo na novo sestavo Evropske komisije.

''Vsi predlogi, ki so na mizi, so odlaganje že dogovorjenih reform, tako da gre tu za igro živcev. Kmetje počasi dojemajo, da sprememb ne bo,'' je popolnoma odkrit Erjavec. Brez dlake na jeziku pravi, da so ''vsi padli na izpitu, Evropska komisija in institucije, tudi v državah članicah, ki so poskušale od zgoraj navzdol regulatorno kmete prisiliti v spremembo načinov kmetovanja".

Veliko razlogov za bes

Ti konvencionalni načini kmetovanja so se razvijali več kot sto let, z uporabo preparatov oziroma umetnih mineralnih gnojil. ''To so hoteli z dekretom ustaviti, ne da bi s kmeti kdo govoril,'' pravi Erjavec.

Na to se Evropska komisija ni pripravljala, ni razvijala ukrepov, ki bi kmetom pomagali. ''Sedeli so v dvorani in licitirali višine zmanjševanja pesticidov. Tako se to ne dela z ljudmi. In zato so kmetje besni na ulicah,'' je jasen poznavalec dogajanja v Bruslju.

Bloomberg Adria

 

Na drugi strani Erjavec s prstom pokaže tudi na kmetijske organizacije, ki ''nočejo kmetom povedati resnice, da je potrebna družbena preobrazba''. Podobno se je dogajalo tudi v Sloveniji. Kmetije bi se hitreje združevale, če ne bi bilo tako podpor, ki bi vzdrževale sedanje stanje nekonkurenčnosti.

Mlade generacije kmetov pa na ta način niso pripravljene več delati, saj si želijo normalnega življenja in z drugimi panogami primerljive prihodke. Če za mlade vsaj obstajajo podpore, jih za starejše ni. Zato se kmetije še hitreje opuščajo.

Težava je, če se opuščanje dogaja stihijsko, opozarja Erjavec, ali se hribovita gorska območja zaraščajo. ''Na nekaterih delih Slovenije, ko ljudje odidejo, in to je večina Slovenije, se nihče ne vrne,'' strne težave Erjavec.

S prstom je pokazal tudi na obdavčitve dodatnih plačil za kmetije na območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD). Ta plačila so namreč obdavčena, čeprav ''gre za plačilo izgubljenih prihodkov in dodatnih stroškov, ki so vezani za to, da živiš na območju, kjer niso normalne razmere,'' je jasen Erjavec.

To sporočilo ni dobro, pravi agrarni ekonomist, saj ''priznava, da imaš višje stroške, vendar ti jih del obdavčimo''. To je še dodaten razlog za skrb, da se bodo kmetije opuščale in pred kmetijsko politiko je težko obdobje, če bo želela spremeniti politiko, ki dolgoročno ogroža tudi prehransko samooskrbo.

Celoten pogovor v priloženem videu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar