.webp){kind=icon}
Kar polovica vseh nemških podjetij zmanjšuje obseg proizvodnje zaradi pomanjkanja delovne sile; to Nemčijo na leto stane več kot 85 milijard evrov. "Vedno več podjetij krči svoje poslovanje, ker preprosto ni dovolj delavcev," je za Bloomberg povedal Stefan Sauer, strokovnjak za trg dela na inštitutu Ifo v Münchnu. "Srednje- in dolgoročno se bo ta težava verjetno še poglobila."
Felix Huefner, ekonomist pri UBS Group v Frankfurtu, pričakuje, da bodo nemške plače do konca leta 2023 zrasle za 3,5 odstotka. "Visoke cene energije in pomanjkanje kvalificiranih delavcev so zagotovo ovira za napredek nemške industrije," je dejal Huefner. "Države, kot je Francija, ki imajo boljše demografske podatke, bodo imele v prihodnosti večjo proizvodno zmogljivost."
Med štirimi največjimi evropskimi gospodarstvi se Nemčija po raziskavah Evropske komisije sooča z največjim pomanjkanjem delovne sile. Razlogi za krč na trgu delu so različni, najpomembnejši dejavnik pa je demografija.
Medtem je pomanjkanje delavcev v južnoevropskih državah nekoliko manjše, a je tudi v teh državah po pandemiji povpraševanje v vseh sektorjih močno naraslo. Menedžerji v proizvodnih podjetjih, ki najbolj tožijo o pomanjkanju delovne sile, prihajajo iz Nemčije, Grčije in Slovenije. Pri nas je sicer najhuje v sektorju gradbeništva.
Hitra rast plač
Če strma rast stroškov dela na eni strani koristi zaposlenim, pa je to za največje evropsko gospodarstvo hkrati hud udarec v tekmi za konkurenčnost. Marže nemških proizvajalcev – zlasti tistih, ki so najbolj energetsko intenzivni, kot so proizvajalci kemikalij, stekla in keramike – so že izhlapele zaradi naraščajočih stroškov. Nekateri so morali zapreti tovarne ali preseliti proizvodnjo v tujino.
Pomanjkanje delovne sile povečuje pritisk. Zaradi velikega pomanjkanja delavcev in visoke inflacije, ki je prejšnji mesec poskočila na 10,9 odstotka, zaposleni v nemškem javnem sektorju zahtevajo 10,5-odstotno povišanje plač, medtem ko zaposleni v kovinarski industriji zahtevajo osemodstotni dvig.
Hitro višanje plač pomeni nov glavobol za oblikovalce monetarne politike, saj bi lahko ta trend Evropsko centralno banko spodbudil k hitrejšemu zaostrovanju obrestnih mer, čeprav se gospodarski obeti slabšajo.
Ergonomska oprema, štiridnevni delovnik in skoki s padalom
Kljub temu so podjetja zelo inovativna pri tem, kako nadomestiti manko delavcev. Nekatere tovarne nameščajo ergonomsko opremo, da delavce obdržijo na fizično zahtevnih linijah tudi do 60 leta. Druge ponujajo štiridnevne delovne tedne in ponujajo različne ugodnosti, kot so celo skoki s padalom.
Airbus je moral denimo letos opustiti načrte za proizvodnjo 720 najbolj prodajanih letal A320 v Hamburgu, delno tudi zaradi pomanjkanja delavcev. Podjetje se je trudilo najti električarje, mehanike in osebje za namestitev druge opreme v kabine letal.
Tudi avtomobilska industrija se sooča s pomanjkanjem delavcev in poskuša ustvarjati lastno delovno silo. BMW je v programe prekvalifikacije za nove proizvodne tehnologije z višjo stopnjo digitalizacije in avtomatizacije nedavno vključil 75 tisoč zaposlenih. Velikan avtomobilskih delov Continental je desetino zaposlenih vključil v interno tehnično šolo.
M+E, združenje podjetij za kovinarstvo in elektrotehniko, vozi floto dvonadstropnih tovornjakov v srednje šole, da jih predstavi dijakom in vzbudi njihovo zanimanje.
"Preživeli smo koronavirus, zdaj vojno in nato energetsko krizo," je dejal Andreas Rade, generalni direktor VDA, največjega nemškega združenja proizvajalcev avtomobilov in dobaviteljev avtomobilskih delov. "Toda pomanjkanje delavcev je eden najhujših problemov."
Težava je še bolj izrazita pri manjših podjetjih, ki tvorijo ključne člene v dobavnih verigah največjih nemških proizvajalcev. Na Saškem se je podjetje za gradbene odre Gemeinhardt Geruestbau domislilo novega načina tekmovanja za talente: brezplačen tandemski skok s padalom.
