.webp){kind=icon}
Od bančnih računov, ki jih imamo Slovenci odprte v tujini, do stanovanjskih posojil – na enem mestu zbiramo najbolj brane in najpomembnejše zgodbe dneva.
Po podatkih finančne uprave so Slovenci v zadnjih štirih letih podvojili število tujih računov, za kar je zaslužen predvsem pojav t. i. neobank, kot sta Revolut in N26.
Veliko denarja ostaja tudi na slovenskih računih, saj smo si Slovenci do konca julija izposodili za osem milijard evrov stanovanjskih posojil, za katere še vedno ostaja visoko povpraševanje.
V regiji Adria raste donosnost na državne obveznice, saj se vlagatelji – kot drugod po svetu – zaradi stroge monetarne politike centralnih bank in negotovih geopolitičnih razmer izogibajo tveganjem.
Največja živilska podjetja na svetu po pandemskem šoku sedaj pesti še energetska kriza; zaradi visokih stroškov skušajo zmanjšati porabo energije, skrbi jih tudi vpliv krize na proizvajalce embalaže.
Na Hrvaškem se z novimi aretacijami nadaljuje afera Ina, v kateri so se direktorji naftnega trgovca skušali osebno okoristiti pri trgovanju s plinom. Peterica osumljenih naj bi Ino oškodovala za milijardo kun.
Pokukali smo tudi na trg študentskega dela, ki ga zaznamujeta rast urnih postavk in pomanjkanje delovne sile.
Premier Robert Golob je v državnem zboru predstavil predlog proračuna za naslednji dve leti. V 2023 se obeta primanjkljaj v obsegu 5,3 odstotka bruto domačega proizvoda, visoki izdatki pa predvidevajo tudi krizne rezerve v višini 1,5 milijarde evrov. Z jutrišnjim dnem se izven avtocestnega križa skladno z uredno o regulaciji cen pogonskih goriv dražita dizel in 95-oktanski bencin.
Nobelovo nagrado za ekonomijo so prejeli ekonomisti Ben Bernanke, Douglas Diamond in Philip Dybvig. Prvi je najbolje poznan kot nekdanji prvi mož ameriške centralne banke Federal Reserve, ki je funkcijo opravljal v času finančne krize leta 2008.
