Premier Robert Golob je državnemu zboru predstavil predloga proračunov za leti 2023 in 2024, vlada pa v luči negotovih globalnih razmer stavi na fleksibilnost in hiter odziv na spremembe. Zaradi kriznih rezerv bo prihodnje leto proračunski primanjkljaj znašal 5,3 odstotka bruto domačega proizvoda.
Predloga sta nastala v času "vsesplošne gospodarske krize v celotni Evropi", kot je situacijo opisal Golob. Pri tem je omenil pandemijo covida-19, energetsko krizo, rusko agresijo v Ukrajini in ohlajanje kitajskega gospodarstva.
"Ne bom bežal od tega, da so razmere negotove in nepredvidljive, zato sta fleksibilnost in naša pripravljenost, da hitro in odločno ukrepamo, ključni," je dejal premier.
Preberi še
Golob: Pomembno je, da ukrep kapice na ceno plina vsi razumemo enako
Voditelji držav EU na neformalnem vrhu pilijo ukrep cenovne kapice na zemeljski plin, uradni dogovor bi lahko sklenili konec meseca.
07.10.2022
Golob: Zagotovljena sredstva za morebitno nacionalizacijo podjetij
'Čisto možno je, da bo morala tudi Slovenija nacionalizirati kakšno podjetje,' je dejal premier Robert Golob.
27.09.2022
Pred poslanci predstavitev proračunov za prihodnji dve leti
Primanjkljaj se bo prihodnje leto povzpel krepko nad tri milijarde evrov.
10.10.2022
Vlada je pri pripravi predlogov upoštevala napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ki predvidevajo rast BDP za 1,2 odstotka v 2023 in 2,6 odstotka v 2024, kar je po premierjevih besedah primerljivo z državami Evropske unije (EU).
Primanjkljaj izven fiskalnega okvirja
Vlada v prihodnjih dveh letih načrtuje rekordne prihodke v višini 13,4 milijarde evrov v letu 2023 in 13,8 milijarde v letu 2024. Medtem bodo odhodki v prihodnjem letu znašali 16,7 milijarde evrov, leto kasneje pa 15,5 milijarde evrov.
Javnofinančni primanjkljaj bo tako naslednje leto dosegel 5,3 odstotka BDP, kar je izven okvirja fiskalnega pravila, ki terja srednjeročno uravnoteženost javnih prihodkov in izdatkov, na ravni EU pa naj primanjkljaj ne bi presegel treh odstotkov BDP. Toda fiskalna pravila so od pandemije dalje na evropski ravni zamrznjena, v luči energetske krize pa so zamrznitev podaljšali do konca leta 2023.
Odhodki sicer vključujejo rezerve v višini 1,5 milijarde evrov, od tega 1,2 milijarde za spopadanje z energetsko draginjo. Več kot milijarda je namenjena gospodarstvu, od učinkovitosti evropskih ukrepov pa je odvisno, koliko teh sredstev bo treba aktivirati, je pojasnil Golob.
Kriza je priložnost za razvoj
Kljub negotovim razmeram, ki terjajo velike proračunske rezerve, Golobova vlada ne namerava zmanjšati investicij. Ključna področja na vladni agendi so zdravstvo, zeleni prehod, medgeneracijski izzivi, digitalizacija, konkurenčno gospodarstvo ter raziskave in razvoj.
"S krizo se bomo spopadli na pravi način, zato imamo rezerve, ne bomo pa zaradi krize zaustavili razvoja, saj imamo enkratno priložnost, da Slovenijo dvignemo na višjo raven mednarodne in globalne konkurenčnosti. In to je naše osnovno vodilo," je dejal Golob.
Energentov bo dovolj, cena je ugodna
Premier je optimističen, da bo zima manj huda, kot se bojijo mnogi, predvsem zaradi prihajajočih evropskih ukrepov. Poudaril je tudi, da je glavni razlog za padec gospodarskega razpoloženja nižje zaupanje potrošnikov, ki se jih nagovarja v izključno negativnem tonu.
"Ne samo da bo energentov dovolj in so cene za ključne energente že regulirane, cene so danes nižje, kot so bile avgusta. In take bodo ostale celo zimo," je zagotovil premier.
.webp){kind=icon}
