Slovenci še vedno kopičimo prihranke na bančnih računih; skupaj je tako na bankah že več kot 25,1 milijarde evrov depozitov. Julija je bila mesečna rast sicer nekoliko počasnejša, prirast glede na junij je znašal 84 milijonov evrov. Na drugi strani je povraševanje po stanovanjskih posojilih še vedno visoko, saj se je julija masa posojil medletno povečala za 11 odstotkov, kažejo podatki Banke Slovenije (BS).
Mesečni prirast je glede na junij znašal 81 milijonov evrov; skupaj smo si Slovenci od bank za nakup nepremičnin do konca julija izposodili skoraj osem milijard evrov. Močno se je povečal delež fiksno obrestovanih novoodobrenih posojil, s tem pa se je povečala izpostavljenost bank obrestnemu tveganju.
"V obdobju nizkih obrestnih mer se je s povečanjem deleža fiksno obrestovanih posojil in deleža vlog na vpogled pomembno spremenila struktura naložb in obveznosti bank, ki jih ob zviševanju obrestnih mer izpostavlja povečanemu obrestnemu tveganju," menijo v Banki Slovenije.
Preberi še
Cene stanovanj v večjih soseskah in zaslužki ob preprodajah
Analizirali smo prodajo stanovanj v soseskah Zelena Šmartinka, Zelene Jarše in Situla ter vila bloku Condominium.
05.10.2022
Nepremičninska serija: Tako so se prodajala 'prestižna' stanovanja
Raziskali smo, za koliko so se v preteklih letih prodajala stanovanja v ljubljanskih znanih novih, tudi prestižnih soseskah in blokih.
04.10.2022
Modra vila in Eko srebrna hiša: Po koliko so se prodala stanovanja
Naslednji soseski, ki ju predstavljamo v sklopu nepremičninske serije, sta Eko srebrna hiša in Modra vila.
30.09.2022
Nepremičninska serija: Tretjina stanovanj v Belle vie pod hipoteko
Med kupci močno prevladujejo fizične osebe, skoraj 40 odstotkov stanovanj ima vpisano hipoteko.
29.09.2022
Ne glede na visoko rast stanovanjskih posojil v prvi polovici leta je polovica bank junija v anketi BLS menila, da se bo povpraševanje po stanovanjskih posojilih v tretjem četrtletju zmanjšalo. "Ocena obrestnega tveganja obstaja povečana, z možnostjo dodatnega poslabšanja v obdobju do enega leta," ob tem opozarjajo v Banki Slovenije. Hkrati zaradi slabšanja makroekonomskih obetov ob visoki inflaciji ocenjujejo, da bo to negativno vplivalo na poslovanje komitentov in njihovo sposobnost servisiranja posojil v prihodnje.
Vloge gospodinjstev so se samo v drugem četrtletju povečale za več kot milijardo
Vloge nebančnega sektorja so v prvi polovici leta 2022 ostale stabilen vir financiranja bančnega sistema. Vloge gospodinjstev so se namreč samo v drugem četrtletju povečale za 1.037 milijonov evrov, kar je preseglo priraste v enakih obdobjih predhodnih dveh let, ko so bili ti zaradi vpliva pandemije zelo visoki.
Čeprav se je medletna rast vlog gospodinjstev zaradi omenjenih prilivov nekoliko zvišala, je bila julija rast na mesečni ravni zgolj enoodstotna. "Poleg sezonskega vpliva (izplačilo regresov) je k visokim prilivom vlog gospodinjstev v poletnih mesecih morda prispevala tudi previdnejša poraba razpoložljivega dohodka in prihrankov gospodinjstev zaradi negotovosti ob naraščajočih cenah in življenjskih stroških ter pričakovanega negativnega vpliva na njihov finančni položaj v prihodnje," menijo v BS.
Pri slovenskih gospodinjstvih sicer močno prevladujejo vloge in gotovina, ki predstavljajo skoraj polovico finančnega premoženja. Izstopa tudi delež lastniškega kapitala. V evrskem območju prevladujejo vloge in gotovina, vendar je ta delež precej manjši, več sredstev pa je v obliki življenjskih in pokojninskih zavarovanj ter delnic oziroma enot investicijskih skladov in precej manj v lastniškem kapitalu.