.webp){kind=icon}
Slovenci še naprej odpirajo finančne račune v tujini. Po najnovejših podatkih je imelo do septembra v tujini plačilne račune, prijavljene pri Finančni upravi RS (Furs) in vpisane v davčni register, 135.965 davčnih zavezancev, kažejo podatki Fursa. Med njimi je 110.759 fizičnih oseb, 21.672 pravnih oseb in 3.534 fizičnih oseb z dejavnostjo. V letu 2021 je imelo v primerljivem obdobju v tujini odprte račune 121.285 davčnih zavezancev. Število zaradi priljubljenosti t. i. neobank še naprej raste. V zadnjih štirih letih se je več kot podvojilo.
Največ jih je v Nemčiji in Litvi
Pri fizičnih osebah sta najbolj priljubljeni Nemčija in Litva. Prva zaradi nemške spletne banke N26, Litva pa zaradi tega, ker so po brexitu tja prenesli račune neobanke Revolut. Med samostojnimi podjetniki (s. p.) sta prav tako najbolj priljubljeni Nemčija in Litva. Furs nima evidence, pri katerih bankah imajo zavezanci odprtih največ plačilnih računov. Podjetja so račune najpogosteje odpirala v Avstriji, Litvi in Belgiji.
Bržkone sta med Slovenci najbolj priljubljeni neobanki Revolut in N26. V spletni banki Revolut ima 31.482 zavezancev odprtih 33.150 plačilnih računov. V nemški N26 ima 24.673 zavezancev odprtih 24.694 plačilnih računov.
Na tujih računih imamo Slovenci 2,6 milijarde evrov
Podatka, koliko denarja imajo Slovenci na računih v tujini, Furs ne zbira. Za davčne namene so relevantni prejemki na računih, ki so predmet obdavčitve, na primer obresti, dividende itd., pojasnjujejo.
Finančna sredstva gospodinjstev so konec prvega četrtletja 2022 znašala 68,8 milijarde evrov in so se v zadnjem letu povečala za 4,8 milijarde evrov. Vloge so se povečale za 1,1 milijarde in so znašale 26,4 milijarde evrov. Od tega jih je bilo 91 odstotkov v domačih bankah, izhaja iz četrtletnega poročila Finančni računi Banke Slovenije. To pomeni, da so imeli Slovenci v tujini približno 2,6 milijarde evrov depozitov.
Če ste v tujini odprli plačilni račun, ga prijavite Fursu
Fizična oseba, ki odpre plačilni račun v tujini, mora Fursu račun prijaviti v osmih dneh od odprtja. To velja za plačilne račune, kar sta denimo tudi N26 in Revolut. Prijavo je mogoče oddati z obrazcem DR-Račun elektronsko prek storitev elektronskega poslovanja eDavki. Plačilni račun iz tujine se lahko prijavi tudi na obrazcu DR-02 (Prijava za vpis fizične osebe v davčni register). K obrazcu je treba priložiti dokument, iz katerega so razvidni podatki o računu. V primeru obrazca DR-Račun izpolnjeni obrazec vložite elektronsk preko eDavkov, obrazec DR-02 pa oddate osebno ali po pošti na katerem koli finančnem uradu.
Plačilni račun v tujini je treba prijaviti, tudi če prek njega že več let ne poslujete in nanj ni prilivov. Podatkov o hranilni knjižici, varčevalnem računu, predplačniških karticah ali trgovalnih računih ni treba prijaviti.
Če plačilni račun ni prijavljen
Če podatke sporočite sami, preden do podatka o računu v tujini pride Furs, se lahko izognete kazni. Če oziroma ko finančna uprava dobi podatek o tem, da ima zavezanec odprt plačilni račun v tujini, a ga ni prijavil, zavezanca pozove, da se izjasni o tem in da ga prijavi. Zadnjih nekaj let masovnih pozivov zavezancem niso pošiljali, ampak so primere obravnavali individualno v sklopu pozivanj, običajno zaradi nenapovedanih dohodkov. Zaradi tega nimajo statistično zbranih podatkov o tem, koliko računov ni prijavljenih, so sporočili s Fursa.
Kakšne so globe?
Če plačilnega računa iz tujine ne prijavite Fursu, je za fizično osebo globa od 200 do 1.200 evrov. Za fizično osebo, ki opravlja dejavnost, je zagrožena globa od 800 do deset tisoč evrov, za pravno osebo pa od 1.200 do 30 tisoč evrov. Na Fursu dodajajo, da je to zgolj globa, ki se nanaša na neprijavljen plačilni račun iz tujine. Če so na podlagi sredstev neprijavljenega plačilnega računa ali ostalih finančnih računov nastale druge davčne nepravilnosti (npr. neprijavljene obresti, ki bi morale biti v Sloveniji prijavljene in obdavčene), so glede tega zagrožene dodatne globe.
