.webp){kind=icon}
Predsednica vlade Sanna Marin in predsednik države Sauli Niinistö sta v skupni izjavi zatrdila, da bi članstvo v zvezi NATO izboljšalo varnost Finske.
Po ruski invaziji na Ukrajino konec februarja se je na Finskem praktično čez noč razplamtela javna debata o članstvu v zahodnem zavezništvu NATO. Finska, ki si na vzhodu deli mejo z Rusijo, je obdobje hladne vojne prevedrila pod zastavo nevtralnosti, tudi po padcu Sovjetske zveze je javnost večinsko podpirala politiko nevtralnosti.
Z rusko invazijo Ukrajine se je podpora hitro obrnila. Zgodovinska izkušnja Finske, ki je bila v preteklosti pod okriljem carske Rusije, leta 1939 pa so se uspešno obranili pred invazijo Sovjetske zveze, je vodila k ostremu nasprotovanju finske javnosti potezam ruskega predsednika Vladimirja Putina.
Podpora članstvu v zvezi NATO je trenutno kar 76-odstotna, kažejo zadnje ankete finske javne televizije YLE. Ta odstotek je vztrajno rastel od ruske invazije dalje: v februarju je bila podpora članstvu prvič večinska s 53 odstotki, v marcu pa že 62-odstotna, še poroča YLE.
Bloomberg
Po večmesečni javni debati in vse višji podpori članstvu sta svoje stališče javno izrazila tudi politična voditelja Finske, predsednik Niinistö in premierka Marin. V izjavi sta poudarila, da "sta želela debati dati prostor, ki ga je potrebovala."
"Zdaj, ko se bliža čas odločitev, izražava najino deljeno mnenje, tudi v vednost parlamentarnim strankam. Članstvo v zvezi NATO bi izboljšalo varnost Finske," sta zatrdila. Pri tem sta navedla tudi vladno poročilo, ki ugotavlja, da bi pridružitev Finske izboljšala varnostno situacijo v pribaltski regiji, a obenem opozarja, da reakcija Rusije ne bo pozitivna.
Že par dni po začetku invazije, ko se je zgodil obrat javnega mnenja na Finskem, je predstavnica ruskega zunanjega ministrstva državo posvarila pred "posledicami" finskega članstva v NATO in potrebi po "uravnoteženju situacije" z ruske strani. To je podporo finske javnosti za članstvo le še povečalo.
Proces se sedaj seli v parliament, stališča strank pa se pričakuje najkasneje v enem tednu, piše YLE.
Bloomberg
Po poti Finske tudi Švedska
Podoben razvoj dogodkov se je dogajal v sosednji Švedski, četudi si ta z Rusijo ne deli meje.
Tudi Švedska je nevtralna že od časov hladne vojne, velikega zanimanja za vstop v NATO pa do vojne v Ukrajini ni bilo.
Od invazije dalje so politični voditelji obeh držav v tesnem stiku, tako drug z drugim kot z NATO vrhom in njegovimi državami članicami. Potezo finskih voditeljev so že pozdravile članice Danska, Estonija in Litva, poroča YLE.
Švedska ministrica za zunanje zadeve Ann Linde za zdaj še ne želi javno izraziti stališča, je pa za švedski SVT povedala, da bo današnja izjava Sanne Marin in Niinistä vsekakor vplivala na švedsko odločitev.
Bloomberg
Novo varnostno ravnotežje v Evropi
Z očitno vse bolj neizogibno pridružitvijo Finske in Švedske zvezi NATO se na novo izrisuje varnostni zemljevid Evrope.
Finska in Rusija si delita kar 1.300 kilometrov dolgo in skoraj izključno ravninsko kopensko mejo. Ta bi v primeru članstva Finske v NATO predstavljala za Rusijo precejšen obrambni izziv.
Obenem ima Finska prav zaradi svoje dosedanje nevtralnosti in preteklih izkušenj z Rusijo relativno močno nacionalno vojsko, ki temelji na obveznem služenju vojaškega roka za vse polnoletne moške. Vključitev Finske v NATO zavezništvo bi tako ne le izboljšala varnostni položaj Finske, ampak bi znatno okrepila celotno zavezništvo. To sta v izjavi izpostavila tudi Niinstö in Marin, ki sta s pregovorno finsko neposrednostjo sklenila, da "mora Finska za NATO članstvo zaprositi brez oklevanja."
