E-pismo: Dobri, umazani, zli

Dobro jutro! Poletno vročino, ki jo je ta teden stopnjevalo zasedanje vrha Nata v Litvi, vam bom ta konec tedna pomagal prenašati novinar spletne redakcije Bloomberg Adria Aleš Kovačič. Vrh Nata, ki je obetal veliko, se je razpletel po načrtih umazanih in zlih ter bistveno manj v korist dobrih.

Začnimo najprej s prekupčevalcem z nečistimi nameni iz Orienta. Še preden so se voditelji držav v preddverju ruske tamponske cone posedli za pogajalsko mizo, jih je z desnega boka stare celine s svojim pogojevanjem vstopa Švedske v severnoatlantsko zavezništvo presenetil turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan.

Spisek kupčij, s katerimi je turški sultan pogojeval dvig embarga na vstop Skandinavcev, ki v strateški konstelaciji skupaj z drugo najnovejšo članico Finsko zaključujeta levi branilski bok alianse, je bil presenetljivo dolg. Vendar ne neuresničljiv. Američani so namreč morali pristati na prodajo jurišnih letal, Švedi so bili pozvani k zaostritvi protiteroristične zakonodaje, medtem ko je bila Evropska komisija z nižanjem demokratičnih kriterijev za članstvo v Evropski uniji zavoljo varnosti prisiljena v še najbolj gnil kompromis.

Medtem ko se Erdoğan v Ankaro vrača kot največji zmagovalec, se ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v okupirano domovino vrača kot največji poraženec srečanja. Če je umazana, a vseeno mojstrsko odigrana partija turškega trgovca presenetila, je Natova hladna prha za Ukrajino še toliko bolj.

Napredovanje ukrajinske protiofenzive je mukotrpno počasno in čustvene besede Zelenskega, v katerih je bilo prvič doslej zaslutiti obup, kažejo na to, da se tudi največjim optimistom poraja dvom glede ukrajinske zmage in posledične povrnitve njene ozemeljske celovitosti. Zadnje pa je predpogoj za dobro pogajalsko izhodišče, ki bi preprečilo, da se vojna ne bi sklenila v stanju "zamrznjenega konflikta", kakor pravi starosta diplomacije Henry Kissinger.

Sprejem Ukrajine bi resda sprožil aktivacijo 5. člena Natovega statuta, a kakšna je pravzaprav razlika? Totalne vojne ne bi aktiviral vstop Ukrajine v alianso, kajti v de facto totalno vojno sta se Zahod in Rusija zapletla že zdavnaj. Putin je o bitki za preživetje države v senci mogočnega spomenika Mati domovina kliče, ki stoji na milijonih trupel padlih ruskih vojakov v bitki za Stalingrad, spregovoril že pred meseci. Če si tega noče priznati Nato, je to kvečjemu akademski zaznamek. Podatki inštituta IfW namreč kažejo, da so zaveze za celokupno pomoč zaveznikov Ukrajini doslej narasle na 165 milijard evrov.

Ukrajina je v razmerah totalne vojne brez članstva v Natu, čigar poanta je po besedah strokovnjakinje za obrambo Jelene Juvan kolektivna obramba, obsojena na kvečjemu pirovo zmago. Brez članstva je sporazum, ki bi vojno zamrznil na frontnih položajih, hkrati najbolj verjetna in najslabša  rešitev. To ni teorija, ampak zgodovinsko dejstvo. Koren konflikta namreč izvira iz zavrnitve ukrajinskega članstva na vrhu Nata v Bukarešti leta 2008. Na slednjega Ukrajina čaka že petnajst let in dve vojni kasneje.

Takratno krivico je Putin začutil kot priložnost za uresničitev ruske obrambne doktrine o oblikovanju vzhodnoevropske tamponske cone. Dejstvo, da ga okupacija Krima leta 2014 ni zaustavila, ampak kvečjemu spodbudila k invaziji za pokoritev celotne Ukrajine, kaže na to, da se ne bo ustavil, dokler sprevržena vizija ne bo realizirana. Rusija bo postala imperij ali pa je ne bo, je povzetek Putinovih zlih namenov.  

Namesto, da bi staro napako in krivico popravili, so jo zahodni voditelji z nadaljnjim odrekanjem ukrajinskega članstva v Vilni kvečjemu poglobili. "Brez primere in absurdno je, da ni določen časovni okvir niti za povabilo niti za članstvo Ukrajine," je bil oster Zelenski, na katerega se je ob koncu srečanja zgrnil še plaz kritik Zahodnjakov.

Biti bi moral hvaležen za izkazano podporo, so mu očitali. Za kaj točno? Za manko varnostnih jamstev? Za dvostranske sporazume, ki vojno zgolj podaljšujejo? Za 20 odstotkov izgubljenega ozemlja? Morda pa za 130 tisoč žrtev ali nemara obet krivičnega, ničevega in ne nazadnje lažnega miru, ki v prihodnje ne prinaša nič drugega kot veliko vojne za malo miru?

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar