Prihaja srebrni cunami. Zakon o delavskem solastništvu pred vrati

Čeprav je vlada sredi poletja potrdila izhodišča za pripravo novega zakona o lastniški zadrugi delavcev (ZLZD), pa ta kljub napovedim še ni v javni obravnavi. Ker so nekatere stvari iz koalicijske pogodbe že pristale v drugem planu, je na mestu vprašanje, kje se je ta zakon zataknil?

"Imamo resno debato z odločevalci, da bo ta zakon sprejet. Opažamo, da politična volja je," je na novinarski konferenci ocenil Tej Gonza, direktor in soustanovitelj Inštituta za ekonomsko demokracijo (IED). Poudaril je, da so izhodišča že potrjena, zdaj pa poteka medresorska debata.

"Predstavniki finančnega ministrstva, gospodarskega ministrstva, ministrstva za delo in ministrstva za solidarno prihodnost skrbijo, da bo zakon skladen z obstoječo zakonodajo," pravi Gonza. K sprejetju tovrstne zakonodaje se je vlada zavezala tudi v koalicijski pogodbi, o pripravi tega zakona pa se govori že več kot leto.

'Zakon mora biti sprejet v tem mandatu'

Po njegovih besedah naj bi bil zakon po uradni časovnici in zadnjih informacijah sprejet v prvi polovici prihodnjega leta. "Na inštitutu smo izdelali koncept in analize, iz katerih je potem ta zakon nastal. Prenesli in prevedli smo tudi koncept ameriškega modela ESOP in ga prilagodili slovenskemu okolju. Tako da smo jim dali veliko stvari na pladnju," je pojasnil Gonza. V tujini omenjeni model poznajo po kratici ESOP (Employee Stock Ownership Plan).

"Zakon je bolj ali manj napisan, a smo zelo previdni in ga pilimo do podrobnosti," je v intervjuju za Bloomberg Adria  pred dnevi potrdil tudi državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija. Da je sprejetje zakona predvideno proti koncu leta oziroma v začetku prihodnjega leta, napovedujejo tudi v vladi.

Samo desetina potomcev se zanima za prevzem podjetja

Kot opozarjajo na inštitutu, se bo v prihodnjih letih zgodil drugi največji prenos premoženja v zgodovini samostojne države, tako imenovani srebrni cunami. Glede na svežo raziskavo Univerze v Ljubljani je več kot polovica lastnikov malih in srednje velikih podjetij starih več kot 56 let. "To odpira težavo destabilizacije slovenskega gospodarstva," meni profesorica Aleksandra Kanjuo-Mrčela, ki je tudi predsednica strokovnega odbora IED.

V naslednjih desetih letih naj bi se 40 odstotkov teh umaknilo iz lastništva. Težava pa je, da ima le četrtina vzpostavljen načrt lastniškega nasledstva. "Največ lastnikov bi rado prepustili podjetje družini, a se zgolj desetina potomcev zanima za prevzem podjetja," poudarja Kanjuo-Mrčela.

Na drugem mestu je želja lastnikov, da bi podjetja prodali konkurenčnimi podjetju, kot tretje pa je prenos na zaposlene. Med motivi za izbiro prehoda lastništva je glede na raziskavo na prvem mestu stabilnost poslovanja, sledi dobrobit zaposlenih, nato pa je rast podjetja.

"Cena ni med prvimi tremi. Skoraj četrtina lastnikov je sicer naklonjena delavskemu lastništvu, težava pa je, da večina tega načina ne pozna," je jasna Kanjuo-Mrčela. Prav tako opozarja, da so delavci tudi nosilci znanja. "To moramo povezati med seboj – torej da ne bomo proizvajali najbolj izobražene delovne sile v Evropi za druge," opozarja Kanjuo-Mrčela.

'Marginalen' in 'socialističen' zakon

Po besedah Gonze je največji izziv tega zakona, da ga večina dojema kot zelo marginalnega. "Želimo pokazati, da kjer obstaja infrastruktura, ki na pravilni način spodbuja ta prehod, ki nas zdaj čaka, je tudi interes," pravi Gonza. Kot nadaljuje, je bil lani v Veliki Britaniji delavski odkup druga najpogostejša izbira lastnikov, ki so se upokojili.

Po drugi strani pa državni sekretar poudarja, da je takšen zakon tudi težko približati javnosti. Najbolj primerna je namreč vpeljava lastniške zadruge kot nove pravne osebe, s katero bo urejen mehanizem reševanja nasledstva podjetij.

Ideja torej je, da so delavci solastniki te zadruge, dokler so zaposleni pri podjetju. Ko odidejo, pa se njihovi deleži postopoma prodajo. "Namreč ko delavec ni več v podjetju, ga zanimajo predvsem dividendni donosi in dvig vrednosti premoženja," je pojasnil Feketija.

Zaščita pred sovražnim prevzemom

Obstoječa zakonodaja pri nas sicer ne spodbuja prakse solastništva – pravzaprav jo zavira. Kljub temu imamo nekaj podjetij, ki tovrstno prakso že uporabljajo v praksi. Med največjimi sta Domel in Dewesoft, med manj znanimi pa je denimo podjetje Etiketa.

Gre za vodilno slovensko podjetje na področju etiket in označevanja izdelkov, kjer so večinski lastniki podjetja zaposleni. "Nekatera podjetja se še ne zavedajo, kaj jih čaka, mi pa smo šli že čez drugo tranzicijo lastništva," opisuje Primož Kokalj, direktor podjetja Etiketa. V času prve tranzicije so namreč zaposleni odkupili tudi delnice, ki so bile v zunanjem lastništvu.

"Zdaj ti ljudje odhajajo v pokoj, delnice pa iz podjetja. Nekje 55 odstotkov delnic je že v lasti zunanjih, le še slaba tretjina je v rokah notranjih lastnikov," težave opisuje Kokalj. S podobnimi stvarmi se sicer ukvarjajo tudi v Dewesoftu in Domelu.

Po besedah direktorja Etikete je sicer ravno delavsko solastništvo način zaščite pred sovražnimi prevzemi. "Smo v vrhu globalnih podjetij v nišni panogi in multinacionalke si želijo odkupiti naše znanje," opozarja Kokalj.

Prakse iz tujine dokazujejo, da lastništvo zaposlenih v podjetjih spodbuja večji produktivnost, konkurenčnost, stabilnost delovanja, vpetost v lokalno okolje in družbeno odgovornost. To opaža tudi Kokalj.

Kot je opisal, jim v času večjega števila naročil ni bilo treba dodatno zaposlovati, saj je bilo zaposlenim jasno, da je treba delati malo več in da bodo za to nagrajeni. Povzel je tudi besede direktorja Dewesofta Jureta Kneza: "Ko smo rasli in dobivali nova naročila, sem ugotovil, da sem edini v podjetju, ki se tega veseli. Ostali pa so si mislili, 'oh, zdaj bo treba pa delati'. Ko pa so notranji lastniki, se veselimo vsi."

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar