Prvi obrisi dveh zakonov o nagrajevanju delavcev – kdaj bosta zaživela?

Ker je pred nami drugi največji prenos premoženja v zgodovini samostojne države, je vlada po številnih pobudah iz gospodarstva pripravila dva zakona, ki naslavljata nagrajevanje zaposlenih. "Ta dva zakona se dopolnjujeta med seboj. Ko smo se na začetku sestali s finančnim ministrstvom, so nas najprej vprašali, v kakšen razmerju sta. Plastično bi to opisal takole: v enem delu sta kot brat in sestra, v drugem pa sta bratranca," je na kongresu Inštituta za ekonomsko demokracijo, ki je bil včeraj, orisal Jernej Štromajer, sekretar v kabinetu ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. 

Gospodarsko ministrstvo pripravlja prenovo zakona delavcev v udeležbi pri dobičku, medtem ko se ministrstvo za solidarnostno prihodnost ukvarja z vpeljavo modela ESOP (employee stock ownership plan). Ta predvideva tudi to, da lahko delavec ob izstopu iz podjetja svoj delež proda drugim zaposlenim. Na koncu podjetje upravljajo zgolj tisti, ki so vsak dan aktivno vpleteni vanj.

'Ta vlada časovnic več ne postavlja'

"Ne verjamem, da bi oba zakona lahko zaživela pod eno streho," smo neuradno izvedeli ob robu kongresa. Na vprašanje, kdaj bi lahko začela veljati, pa nam je Štromajer odvrnil, da časovnice ne želi postaviti in da ne želi špekulirati. "Naša naloga v naslednjih mesecih bo, da uskladimo oba zakona glede davčnih spodbud in drugih ukrepov," je dejal. 

Kot je pojasnil Štromajer, gre pri zakonih za različen način spodbujanja delavske participacije, tako s finančnega kot lastniškega vidika. "Ni skrivnost, da je pobuda za prenovo zakona prišla od gospodarstva. Zakaj? Slovenija ima od leta 2008 uveljavljen zakon o udeležbi delavcev pri dobičku, glede na podatke pa vemo, da ta zakon ne deluje," je bil jasen Štromajer.

Osnova prenove zakona, ki so ga po njegovih besedah v večjem delu vsebinsko že uskladili z gospodarstvom, je, da bo človeški kapital nagrajen na enak način kot finančni. "Ampak vemo, da en model ni rešitev za vsa podjetja. Nekatere gospodarske družbe se bodo odločile za uporabo opcijskega nagrajevanja, spet druge za model ESOP, nekatere pa že živijo tako, da so zaposleni vključeni v lastništvo. Prepričani smo, da je za gospodarstvo bolje, da ima na voljo več različnih orodij," je razloge za uvedbo obeh zakonov opisal Štromajer.

Bloomberg Adria

 

Model ESOP: Solastništvo bo posredno, prek zadrug

Drugi zakon v nastajanju, ki vpeljuje evropski model ESOP, je na kongresu predstavil Igor Feketija, državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), čeprav je nosilec novonastalo ministrstvo za solidarno prihodnost. "Zaradi reorganizacije vlade je to naš skupni projekt," je na začetku pojasnil Feketija. Kot je poudaril, je najpomembnejši vidik, da mora biti solastništvo posredno, torej v rokah zaposlenih samo toliko časa, kot so zaposleni v podjetju. V nasprotnem primeru praksa kaže, da model ni dolgoročno vzdržen.

"Posledično bo to potekalo prek posebej za ta namen ustanovljene entitete, in sicer je glede na naš zakonodajni okvir najprimernejša zadruga iz praktičnih razlogov, zato v medresorski skupini sodeluje tudi kmetijsko ministrstvo," je dejal Feketija. Prenos lastništva podjetja na zaposlene je, kot je poudaril, absolutno in samo prostovoljna odločitev lastnika. "Najbolj se osredotočamo na mala in srednje velika podjetja, ki so bila v večini ustanovljena pred 30 leti in lastniki te prve generacije podjetij se zdaj upokojujejo," je povedal Feketija.

Prenos se po njegovih besedah lahko zgodi na tri načine:

• Ali lastnik podjetje preda otrokom, pri čemer praksa kaže, da so zaradi nenačrtovanja sredstev lahko podjetja ogrožena.

• S postopnim vplačevanjem pri zaposlenih, ob tem se financira zlasti iz dobičkov, do katerih so ti lastniki upravičeni. 

• S tretjo stranko, ki financira transakcijo. 

Kakšne morajo biti davčne spodbude?

Pri obeh zakonih bodo pomembne davčne spodbude. "Najprej bi morali prek davčnih spodbud motivirati lastnika podjetja, da delež proda zadrugi, in ne drugemu subjektu. Vemo, da ima podjetnik ponavadi dve možnosti: ali podjetje proda konkurentu ali pa finančnemu skladu, ki ima neke druge motive. Tretja možnost je prodaja zaposlenim, kar pa je treba urediti tako, da bo davčno najprivlačnejša," je bil jasen Feketija.

Ob tem je treba upoštevati, da lahko konkurent ali sklad ponudita višjo ceno od zaposlenih. "Davčna spodbuda mora kompenzirati to razliko in jo še nadgraditi. Potem pa je tudi pomembno, da lastništvo ohranimo med aktivnimi zaposlenimi, torej če se proda zunaj zadruge, da se te davčne spodbude na neki način izničijo," je dejal Feketija.

Ena večjih težav za grajenje lastništva zaposlenih je kapital

Kot je na začetku kongresa poudaril Tej Gonza, direktor Inštituta za ekonomsko demokracijo (IED), lahko model ESOP naslovi gospodarske izzive – je politika za dvig dodane vrednosti brez uvajanja socialno vprašljivih ukrepov, kot je socialna kapica. Vodi tudi v inkluzivno rast, torej dodano vrednost boljše razporeja med zaposlene. "Rast dodane vrednosti v podjetjih v lasti zaposlenih je dvakrat večja od primerljivih podjetij," je poudaril Gonza.

lastni arhiv

 

Prav tako po njegovih besedah naslavlja številne družbenosocialne izzive – pomembno lahko prispeva k zniževanju ekonomske negotovosti, prekarnosti in premoženjske neenakosti, ki je tudi v Sloveniji izredno globoka. "Glede na izkušnje v tujini je jasno, da je mogoče lastništvo zaposlenih primerno razširiti zgolj s primerno politično in institucionalno podporo. Ključna je podpora države, ki mora zagotoviti spodbude in zakonodajni okvir," je dejal Gonza. Ob tem je poudaril, da je ena večjih težav za grajenje lastništva zaposlenih kapital. "Tu je pomembna podpora finančnih institucij, EU, državnih in zasebnih, ki morajo razviti namenske finančne instrumente," je prepričan Gonza. 

Po besedah Gonze je načinov, kako zaposlene vključevati v solastništvo, več. "Lastništvo zaposlenih lahko vodi v kratkovidne sheme solastništva, pri katerih je izhod predviden vnaprej (na primer delniške opcije), ali v ekskluzivne sheme, pri katerih imajo (nekateri) delavci pravico ali finančno zmožnost, da sami kupijo delež," je pred časom v intervjuju pojasnil Gonza. 

Pri tem je po njegovih besedah ključno, da se lastniški delež zaposlenih financira iz njihovega dela, in ne prihrankov. "V tem primeru se del dobičkov podjetja nameni za financiranje odkupa. Tako je dostop do lastništva omogočen vsem, ne samo tistim, ki si lahko privoščijo znižanje plače," meni Gonza.

Ob tem poudarja, da mora biti lastništvo oblikovano prek sklada, ki drži delnice v imenu zaposlenih, članstvo v skladu pa je pogojeno z zaposlitvijo v podjetju. Tako se zagotovi, da se lastništvo zaposlenih ohrani tudi s prehodom generacije delavcev.