Marko Lotrič: Državni svet bo verjetno zavrnil davčne spremembe

Predstavniki vladnih strank so se včeraj zbrali na Brdu pri Kranju in ocenili delo v prvi polovici mandata ter zastavili delo za drugi "polčas" vlade premierja Roberta Goloba.

V vrhu prioritet vlade ostaja zdravstvena reforma, prav tako obnova po poplavah, so sporočili pred sejo. Vlada napoveduje še pokojninsko reformo in davčne spremembe, ki jim pa v predlagani obliki gospodarstvo nasprotuje.

 

Predstavniki delodajalcev v državnem svetu menijo, da predlagane spremembe davčnih zakonov niso ustrezne, zato bo državni svet vlado najverjetneje pozval, da jih umakne, je v pogovoru za Bloomberg Adria povedal predsednik državnega sveta Marko Lotrič.

"Nesistemski, necelovit in nedomišljen" paket ukrepov

"Spremembe ne prinašajo nekega bistvenega prihodka v državno blagajno, govorimo o znesku od osem do dvajset milijonov evrov, povzročajo pa veliko slabe volje med zaposlenimi in podjetniki," je povedal Lotrič in dodal, da spremembe prav tako ne prinašajo višjih neto plač. 

Državni svet bo o vetu glasoval, ko bodo zakoni sprejeti. Kdaj predvidoma naj bi to bilo, iz ministrstva za finance včeraj niso odgovorili. Veto državnega zbora lahko sicer koalicija z novim glasovanjem v parlamentu preglasuje. 

Gre za "nesistemski, necelovit in nedomišljen," paket ukrepov, so po sprejemu na vladi konec avgusta sporočili iz Gospodarske zbornice Slovenije. Gospodarstveniki nasprotujejo predvsem predvidenemu dvigu davkov na sladke pijače in znižanju meje za vključitev samostojnih podjetnikov v sistem normiranih odhodkov.

Paket sprememb prinaša tudi davčne spodbude za nagrajevanje v startupih, spremembe pri nagrajevanju zaposlenih z delnicami in davčne spodbude za zaposlovanje mladih strokovnjakov iz tujine.

Boštjančič ne bo odstopil!

Minister za finance Klemen Boštjančič je včeraj v odzivu na poziv SDS k odstopu povedal, da je slovensko gospodarstvo v dobri formi. "Kaže, da imamo eno najnižjih inflacij v Evropi, eno najnižjih stopenj brezposelnosti, po gospodarski rasti pa smo še vedno visoko v zgornji polovici Evrope," je ob robu koalicijskega vrha na Brdu pri Kranju po poročanju STA poudaril Boštjančič.

Vlada bo javnost težko prepričala, da bodo ukrepi uspešni

Naša sogovornika Luka Lisjak Gabrijelčič in Marinko Banjac menita, da je čas za korenitejše spremembe po preteku polovice mandata zamujen, saj bo prevladal politični interes za pridobivanje priljubljenosti pred prihodnjimi volitvami.

"Zdravstvena reforma, ki jo ta vlada melje že neskončno dolgo, je ravno zaradi tega postala simbol načina njenega delovanja. Od vehementnih napovedi celovite in tudi relativno hitre reforme smo prišli v situacijo, v kateri bo vlada, kakršne koli rešitve bo že ponudila, težko prepričala javnost o najboljšem možnem izplenu," je komentiral profesor politologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani Marinko Banjac.

"V situaciji, ko je javnost že tako skeptična glede uresničitve napovedane reforme, praktično ni prostora za čakanje na morebitne pozitivne učinke sprememb. To tudi pomeni, da bosta Golob in celotna koalicija težko kapitalizirala izvedeno reformo, če dejansko do nje sploh pride," meni Marinko Banjac.

V opoziciji bodo izkoristili nepriljubljene poteze vlade

Robert Golob v prvi polovici mandata nima nekih pomembnejših rezultatov, razen vtisa politične stabilnosti, ki jo je del levih volivcev pri prejšnjih vladah pogrešal, pravi analitik in publicist Luka Lisjak Gabrijelčič.

V koaliciji se zavedajo, da bo vodja opozicije Janez Janša poskušal izkoristiti vsak nepriljubljen ukrep vlade za razpis referenduma, da bi lahko izsilil odstop vlade. "Janša, ki mu rezultati evropskih volitev kažejo veliko podporo, je jasno povedal, da si želi predčasnih volitev," je povedal Lisjak Gabrijelčič.

Ta scenarij se je zgodil ob padcu vlade Boruta Pahorja zaradi nepriljubljene pokojninske reforme, je spomnil Lisjak Gabrijelčič in te nevarnosti se v koaliciji po njegovem zavedajo.

Zaradi reform ne bodo tvegali politične krize

Politična tveganja pri sprejemu pokojninske reforme je omenil tudi državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija."To, da bi podaljšali delovno dobo na 42 let, bi imelo zelo majhen učinek na vzdržnost blagajne, na drugi strani pa zelo negativen učinek na zdravje ljudi. In tudi visoko politično ceno. To je ne nazadnje točka, ki je potopila prejšnjo reformo, in nobene potrebe ni, da bi silili v to smer," je v intervjuju za Bloomberg Adria povedal Feketija.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar