Blaž Cvar, OZS: Želim si, da bi imel minister Han več besede

Interventni zakon, sprejet tik pred počitnicami, ki poenostavlja zaposlovanje tujcev, je razveselil delodajalce. Prav tako prekinitev stavke na upravnih enotah, kjer so obtičali postopki za izdajo gradbenih in uporabnih dovoljenj.

Predstavniki gospodarstva se že pripravljajo na jesenska pogajanja s sindikati in vlado o reformah davčne in pokojninske zakonodaje. Delodajalci pričakujejo celovite ukrepe, znižanje prispevnih stopenj, ki bi dvignile neto plače (in razbremenile podjetja), ter odkrito razpravo o podaljšanju delovne dobe, je v pogovoru za Bloomberg Adria povedal predsednik Obrtno-gospodarske zbornice Blaž Cvar.

Kako gre podjetjem iz panoge gostinstva in turizma? Bo zaslužek dober?

Na splošno rečeno, vsekakor posel gostincem v turistični sezoni cveti. Težko bi rekli, da niso zadovoljni. Čeprav imamo po navadi pred očmi le prizore iz turističnih krajev, ni pa povsod tako. Sem gostinec na podeželju in tam je ravno poleti slabša sezona, lokali so zaradi dopustov prazni. In teh lokalov ni malo!

Na to je dobro opozoriti, saj se na podlagi splošnega vtisa sprejemajo tudi zakoni in predpisi. Podobno je z izpostavljenimi rekordnimi dobički podjetij. Vemo, da so jih ustvarili banke, elektrodistributerji, farmacevtska podjetja. Ti rekordni dobički nato višajo povprečja in se zato sklepa, da celotno gospodarstvo dela odlično, pa ni tako.

Kaj so največji izzivi malega gospodarstva, je pomanjkanje delavcev še vedno velika težava?

Absolutno. Predvsem v delovno intenzivnih panogah. Marsikje je primanjkljaj tako velik, da v gospodarstvu kot edino možnost vidimo v zaposlovanju tuje delovne sile. Glede na demografske kazalnike namreč tudi v prihodnje ne kaže nič bolje. V zadnjih letih je razlika med tistimi, ki se upokojijo, in tistimi, ki začenjajo delati, med štiri in pet tisoč na leto. To pomeni, da bo lahko v desetih letih 40 tisoč ljudi ali celo več premalo, če se bodo demografski trendi nadaljevali.

V vseh delovno intenzivnih panogah je torej velik primanjkljaj delavcev, na leto slovenska podjetja zaposlijo približno po deset tisoč tujih delavcev. Zdaj nam na pomoč prihaja interventni zakon, ki bo omogočal hitrejše zaposlovanje. Res je, da je pomembno tudi vprašanje integracije, tega se vsi zavedamo. Tudi pri nas na podeželju imamo veliko tujcev.

V gospodarstvu ste torej z interventnim zakonom zadovoljni? Je politika upoštevala vaše pripombe?

Da. Vsak korak, ki vodi k administrativnim poenostavitvam, je v tej situaciji korak v pravo smer. Vsaj dokler se ne bodo razmere na trgu dela spremenile. Zato poudarjam, da je treba biti pri odločitvah prožen. Hitreje se moramo odločati na podlagi trenutnih potreb.

Sprejeti zakon je v redu, tudi obveznost delodajalcev za zagotavljanje učenja slovenskega jezika za tuje delavce so nato iz predloga umaknili. Saj tujec ne pride k nam pod prisilo, z delom in plačevanjem davkov polni tudi vse tri javne blagajn: zdravstveno, pokojninsko in državno.

OZS

 

Iz katerih držav prihajajo tujci, ki jih zaposlujejo slovenska podjetja?

Seveda vsa podjetja najprej iščejo delavce v neposredni bližini, predvsem na območju republik nekdanje Jugoslavije; na Hrvaškem, v BiH, tudi v Srbiji. Ni čisto res, da se je na tem območju kadrovski bazen izpraznil. Podjetja običajno najprej poskusijo dobiti delavce v teh državah. Pomembno je tudi, da je mogoče formalne postopke izpeljati čim hitreje. To je mogoče tam, kjer ima država v tujini svoja predstavništva, tudi na Filipinih. Tujci prihajajo tudi iz Nepala.

Bodo delodajalci zmogli dvige plač, ki jih pričakujejo delavci?

Minimalna plača se je povišala, kar seveda pomeni, da so se s tem povišale vse plače, tudi višje. Podjetja nato ob rasti drugih stroškov pač dvignejo cene, bodisi storitev bodisi proizvodov. Ta začarani krog je zadnja leta poganjal inflacijo, ki se je zdaj nekoliko umirila.

Vlada je s spremembo davčnih zakonov poskusila dvigniti plače kadrov, ki jih gospodarstvo potrebuje, vendar bi morali nagraditi tudi tiste, ki že delajo pri nas. Ne zgolj tistih, ki jih privabimo iz tujine. Potrebujemo neke vrste kapico na prispevke. Ne vem, zakaj bi morali tudi pri visokih plačah toliko odstotkov prispevati v javne blagajne. To ni stimulativno.

OECD že dalj časa opozarja, da bi morali znižati prispevne stopnje in s tem povišati neto izplačila. Potem bomo šli v pravo smer. To priznava tudi vlada sama, a ob tem opozarja, da bo treba izpad prihodka nadomestiti nekje drugje. Vendar vemo, da se ob dvigu prihodkov poviša tudi potrošnja, in s tem se tudi poveča obseg pobranih davkov.

Najprej pa bi morali pogledati, kje bi lahko znižali porabo, torej odhodke. V štirih letih so odhodki države narasli z desetih na 16 milijard evrov. Nihče me ne bo prepričal, da porabe ni mogoče znižati. Digitalizacija in racionalizacija bosta tudi v javnem sektorju nujni, med drugim zaradi pomanjkanja kadra. Lahko bi postopoma, ob upokojevanju, zmanjšali število zaposlenih in postopke poenostavili ter digitalizirali. Po naših izračunih bi lahko število zaposlenih v javnem sektorju v desetih letih zmanjšali za kakšnih 20 tisoč, to pa je številka, ki jo bo gospodarstvo ob trenutnem pomanjkanju kadrov brez težav zaposlilo.

Jeseni naj bi se na Ekonomsko-socialnem svetu nadaljevala pogajanja o reformah. Kaj pričakujete delodajalci?

Želimo si, da bi se pogovarjali o celoviti reformi, ne o zgolj delnih ukrepih. Govoriti o dvigovanju prispevkov v času, ko so te stopnje že nad vsemi primerljivimi državami, je neprimerno.

Ljudje v glavnem sploh ne vedo, kolikšna je njihova plača v bruto znesku. Vsak ve le to, koliko dobi izplačano. Delodajalec pa seveda plača celotni znesek. To so realne težave malih podjetnikov. Frizerka, na primer, ki se ji povišajo zneski na položnici za elektriko in drugi materialni stroški, ki mora ob tem plačati še vse prispevke … ali lahko zaradi tega dvigne cene svojih storitev? Bodo ljudje še prihajali?

Pri pokojninski reformi je debata tudi o tem, kako dolga naj bo delovna doba.

Lahko smo hvaležni, da živimo dlje. Logično je, da bomo morali tudi delati dlje. Razen če bi nam uspelo bistveno povišati dodano vrednost našega dela, da bomo imeli dovolj denarja za pokojnine. Kar bo zelo težko, saj vemo, da Evropa že zdaj v svetu ni konkurenčna. Zato bomo morali razmisliti o postopnem podaljšanju delovne dobe.

Izhajam iz obrtniške družine, naše podjetje prehaja iz roda v rod. In vidim, da so ljudje, ki delajo dlje, bolj vitalni. Mogoče se motim, seveda so razlike med panogami, ljudje se tudi iztrošijo. Ti vidiki bi se lahko upoštevali v pokojninski reformi. Zato pogrešam dialog. Ni mi všeč, da se nam rešitve vsiljujejo. Potrebujemo konsenz. Trditi, da ne bomo razmislili niti o mesecu dni delovne dobe več, ni korektno. Je nabiranje političnih točk za eno stranko.

So se podjetja že sprijaznila in prilagodila novemu sistemu beleženja prisotnosti na delovnem mestu, ki je dvignil veliko prahu?

Inšpekcija na terenu ne sankcionira kršitev. Večina podjetij je imela že prej elektronske evidence, zdaj so jih prilagodili le še za vodenje časa za malico.

Težava je pri podjetjih, kjer evidenco vodijo ročno. Ampak ker ni nadzora in sankcioniranja, podjetja evidenc ne vodijo tako, kot zakon nalaga. Na ESS smo sprejeli predlog, da bi administrativno zahtevne evidence veljale le za podjetja, ki so v prekršku. O tem se bomo še usklajevali in prepričan sem, da bo prišlo do spremembe zakona.

Sindikati menijo, da bodo z evidencami stopili na prste slabim delodajalcem, a ne bodo. Delodajalcev, ki kršijo pravice delavcev in jih vsi zelo obsojamo, se je treba lotiti drugače. Jih je treba kaznovati in podjetje zapreti, če ne gre drugače.

Poštenim delodajalcem, čez katere ni bilo pritožb, pa ni treba zapletati delovanja. Ni prav, da zakone in pravilnike vedno sprejemamo na podlagi posameznih slabih primerov. Tako zgolj nalagamo predpis na predpis, zakon na zakon. Tudi zato postajamo nekonkurenčni. Zakaj ne bi gospodarstvu dali zagona, da bi delovalo brez odvečnih birokratskih ovir?

Je minister za gospodarstvo Matjaž Han pravi zagovornik interesov gospodarstva?

Je minister, ki je imel vsaj posluh za naše predloge in pripombe. Tudi pri evidentiranju je on na vladi ustavil konje. Želeli pa bi si, da bi mu v vladi bolj prisluhnili, tudi pri drugih temah. Recimo pri novem pravilniku o premeščanju bremen, ki bo podjetjem prineslo nove težave. Ne vem, zakaj se gre brezglavo v nove predpise. Zdaj smo sicer dobili zagotovilo, da inšpektorji na začetku ne bodo pisali kazni, a s tem dobivamo čuden sistem, ko sprejemamo predpise, ki jih nato ne uveljavimo.

Na obrtni zbornici imamo 20 tisoč članov, ki imajo povprečno štiri zaposlene. To so ljudje, s katerimi lastniki podjetja delajo, niso njihovi direktorji. In če z njimi delajo, jim ne bodo želeli slabega. Naredili bodo vse, da bodo ostali pri podjetju, sploh zdaj ob pomanjkanju kadra. Delodajalec zaposlenemu ne nazadnje 30 dni krije bolniško odsotnost! Zato si iskreno si želimo zdravih sodelavcev.

Gospodarska združenja ste že večkrat opozorili na težave, ki jih ima gospodarstvo zaradi stavk v javnem sektorju, predvsem na upravnih enotah, kar povzroča zastoje pri gradbenih dovoljenjih, uporabnih dovoljenjih, izdajanju delovnih dovoljenj tujcem … Zdaj je stavka končana, se razmere izboljšujejo?

Razmere se postopoma izboljšujejo, največje težave so imela podjetja, ki izdelujejo montažne hiše, ker ni bilo gradbenih dovoljenj, da bi lahko hiše postavili, in so se kopičila v skladiščih.

Rad bi, da bi sproti reševali zadeve, zdaj pa se nam le nabirajo. Predvsem bi morali sprejemati reforme celovito. Ne želimo si delnih ukrepov. Sprejeti moramo reforme, da bodo vzdržne in da bodo trajale nekaj časa, da bodo podjetja vedela, kaj jih čaka.