Aleš Kuhar: Vladna intervencija na prehrambni trg ni potrebna

"Razmere na trgu v preteklosti praktično nikoli niso bile v korist kupca, proizvajalci in trgovci so namreč stroškovne šoke prenašali naprej. Zdaj pa vidimo ravno obratno, živilska industrija in trgovina te šoke blažita, zato je rezultat relativno nižja inflacija, kot bi bila lahko," je v pogovoru za Bloomberg Adria povedal agrarni ekonomist Aleš Kuhar.

Med drugim je v intervjuju komentiral tudi morebiten poseg vlade na prehrambni trg, zahteve slovenskih kmetov po višjih cenah državnega odkupa pšenice pa je označil za čisto izsiljevanje.

Vrag je vzel šalo in ekscesnih podražitev ni

Čeprav glavni delež k visoki inflaciji prispevajo energenti in pogonska goriva, so tudi cene hrane močno poskočile. V juniju se je hrana na letni ravni podražila za 12,8 odstotka. "Zaenkrat ne vidim, da bi cene zaradi ključnih temeljev vztrajale na visokih nivojih. Torej če se cene energentov nekoliko umirijo, bo šla tudi cena hrane relativno hitro navzdol," pravi Kuhar. Po njegovih besedah trg zdaj dela dobro, zato bi morebitna politična intervencija zlomila dinamiko blaženja cenovnih pritiskov navzdol po verigi.

"Smiselno je spremljanje in natančna diagnostika dogajanja s strani vlade, a brez zamrzovanja cen. Regulacija bi imela na srednji rok več negativnih učinkov, kot jih imajo zdaj višje cene," meni sogovornik. Ob tem poudarja, da je treba blažiti realne pritiske na nekatere segmente v populaciji s socialnimi transferji, prehranskimi boni ali čim podobnim. "Zdaj trg dejansko dojema, da je vrag vzel šalo, zato ekscesnih podražitev ni," dodaja Kuhar.

Slovenski kmetje izsiljujejo vlado

Glede na to, da je slovenska vlada pripravljena odkupiti pšenico od slovenskih kmetov, ti pa je ne bodo ponudili po pričakovani ceni, smo Kuharja vprašali, ali je 310 evrov na tono za kmete res nesprejemljivo.

"To, kar se je dogajalo, lahko označimo za praktično izsiljevanje kmetov. Še nikoli v zgodovini razlika med stroškovno kalkulacijo, ki jo naredi neodvisni Kmetijski inštitut Slovenije, in dejansko prodajno ceno pšenice ni bila tako velika," odgovarja agrarni ekonomist. Kot pojasnjuje, je namreč kmetijski inštitut ob upoštevanju dramatično visokih vhodnih stroškov izračunal, da bi bila cena pšenice pri nas lahko pri 245 evrih.

"Kmetje so v smislu sindikalnega pritiska postavili precej nenavadne zahteve po borznih - takrat špekulativnih - cenah, po katerih pa je bilo opravljenih malo kupoprodaj. Diskusija se je vrtela okrog 400 do 430 evrov za tono," pravi Kuhar.

Poleg tega so po njegovih besedah kmetje želeli interventni odkup. Ta je z davkoplačevalskega vidika smotrn le takrat, ko so cene zelo nizke. "V tem trenutku kmetijstvo, čeprav se to ne govori naglas, ni pod stroškovnimi pritiski, ker so primarne cene zelo visoke in niso pokrile samo vhodnih stroškov, temveč tudi neučinkovitost našega kmetijskega sistema," še dodaja Kuhar.

Tudi Evropa zadržala del izvoza pšenice

Razmere so trenutno zelo negotove in globalno integrirani trgi se odzivajo zelo hitro. Zaradi ruske invazije na Ukrajino je na trge prišlo manj pšenice, kar je ustvarilo dodaten pritisk na cene.

"Svet se osredotoča predvsem na tiste količine kmetijskih proizvodov, ki jih Rusija in Ukrajina nista plasirali na trg, a daleč od tega, da bi bili to edini državi, ki zadržujeta izvoz. Malo se govori o tem, da je tudi Evropska unija kot pomembna izvoznica pšenice zadržala praktično tretjino predvidenih izvoznih količin za prvo polletje," ob tem opozarja Kuhar. Kot pravi, v krizi trgovina takoj preneha teči, cene pa gredo posledično zelo hitro in pretirano navzgor.