Zob za zob: EU pripravlja gospodarsko sabotažo Madžarske, prikimava ji tudi Slovenija

Kdorkoli meni, da je evropska politika uspavanka z neskončno dolgimi zasedanji prav nič barvitih državnikov s sivimi uradniškimi oprodami, ki sprejemajo brezzobe kompromise, se v primeru potrjevanja evropskega proračuna zelo moti.

Z današnjim dnem se namreč na izrednem zasedanju vrha voditeljev Evropske unije v Bruslju s potrjevanjem proračuna unije, ki ga je na decembrskem rednem zasedanju pobalinsko iztiril madžarski premier Viktor Orban, nadaljuje politični poker najvišjega ranga. Evropski voditelji mu v primeru veta pripravljajo neljubo presenečenje gospodarske oslabitve, odvzema predsedovanja Svetu EU in glasovalne pravice.

Ko je Orban pil kavo, je padla EU

Za navzkrižni ogenj med Budimpešto in Brusljem je nazadnje poskrbel madžarski enfant terrible, ki ga je med glasovanjem o revidiranem dolgoročnem proračunu unije za obdobje 2021-2027 popadla nenadna želja po kavi, s čimer je prekinil postopek in torpediral potrjevanje. Vendar tokratno izdajo intrig na evropskem dvoru, ki se ga v imenu Slovenije udeležuje premier Robert Golob, nekoliko presenetljivo pripravlja vodstvo EU. Pri tem pa se postavlja vprašanje, ali imajo voditelji dovolj jeklene živce in medsebojne sloge, da se postavijo po robu madžarskemu pogojevanju.

 

 

 

Združena fronta bo vsekakor predpogoj za sprejemanje 1.216 milijard evrov težkega evropskega proračuna, kjer je za Budimpešto spornih 50 milijard makrofinančne pomoči Ukrajini, zaradi česar ta tako kot doslej napoveduje veto. Za discipliniranje neuklonljive članice lahko voditelji sicer posežejo po 7. členu Pogodbe EU, ki omogoča rešitev proceduralnega postopka na način, da "uporniku" odvzamejo glasovalne pravice.

Slovenija: 'EU ne more biti talka ene države'

Čeprav že 7. člen v bruseljskem žargonu predstavlja nuklearno opcijo, so voditelji sedemindvajseterice v primeru madžarskega pogojevanja umika veta, pripravljeni odpreti še gospodarsko fronto. Ta bi bila za Madžarsko bistveno bolj boleča od zgolj proceduralne blamaže Orbana. V zameno za podporo proračunski reviziji namreč madžarski premier zahteva odmrznitev preostalih 21 milijard evrov evropskih sredstev, namenjenih njegovi državi. Dokument sekretariata Sveta EU pa razkriva, da bodo evropski voditelji v skrajnem primeru ustavili vsa izplačila Madžarski iz proračuna EU. To pa bi po navedbah časnika FT, ki je pridobil vpogled v dokument, vodilo v padanje že tako majavih madžarskih gospodarskih domin, začenši z izgubo vrednosti valute, draženju zadolževanja ter krčenju tujih naložb.

Je mogoče, da bo običajno medla evropska birokracija snela rokavice in posegla po metodah izsiljevanja, ki se ga poslužuje Orban? Predavateljica in poznavalka evropske politike s katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Ana Bojinović Fenko meni, da v tem primeru "absolutno ne gre za gospodarsko izsiljevanje", ampak za "opozorilo Madžarski", da bo pogojevanje privedlo do zamrznitve kohezijskih sredstev.

"Velika razlika je namreč, ali nekdo opozarja na posledice tega, kar se v primeru Madžarske že dlje časa napoveduje," pravi, pri tem pa naniza očitke komisije Budimpešti, da ta omejuje vladavino prava, odreka svobodo medijem in zatira človekove pravice ter osebne svoboščine. Zato imajo Evropska komisija in države članice po njenem dejansko zožen manevrski prostor pri tovrstnem pogojevanju sprejetja proračuna.

Ker je več diplomatov za britanski časnik povedalo, da so številne članice podprle omenjeni načrt, smo se z vprašanjem o stališču Slovenije do dokumenta sekretariata obrnili na kabinet premiera Roberta Goloba. V odgovoru so navedli, da je Madžarska resda "naša soseda, s katero imamo vzpostavljeno dobrososedsko sodelovanje in razvito gospodarsko menjavo" ter da si odvzema pravic katerikoli državi "ne želimo", a celotna EU ne more biti "talec ene države članice".

Ranljivo madžarsko gospodarstvo

Madžarska je z gospodarskega vidika ranljiva, saj ima razmeroma visok javnofinančni primanjkljaj. Država je tik pred iztekom lanskega leta oceno deleža primanjkljaja povečala na 5,9 odstotka  BDP, medtem ko inflacija z decembrskimi 5,5 odstotki vztraja nad evropskim povprečjem. Bloomberg ob tem poroča, da se izgledi gospodarskega okrevanja poslabšujejo, kar slabi politično moč Budimpešte na evropskem nivoju.

 

 

Ob tem se zdi, da je poteza curljanja dokumenta v javnost, obrodila sadove, saj je Orban dejal, da je Madžarska pripravljena podpreti vključitev pomoči Ukrajini v evropski proračun pod pogojem, da bi jo potrjevali vsako leto posebej.

"Pripravljeni smo biti del rešitve vseh 27 članic, če bo zagotovljeno, da bomo vsako leto odločali o nadaljevanju izplačevanja sredstev," je premier nekoliko omehčal svoje stališče, ki ga je doslej najbolj nazorno povzemala izjava, da se Madžarska ne bo pustila izsiljevati nikomur. Včeraj pa je FT poročal, da naj bi bil Bruselj pripravljen na sklenitev kompromisa, toda brez sprotnega potrjevanja.

Na kocki revidiranega dolgoročnega proračuna je poleg 50 milijard za Ukrajino še dodatnih 9,6 milijarde evrov za soočanje z migracijami in sodelovanje s tretjimi državami ter 1,5 milijarde evrov za solidarnostni sklad in enak znesek za spodbujanje konkurenčnosti gospodarstva. Povečana poraba od članic zahteva 21 milijard evrov dodatnih vplačil, 10,6 milijarde evrov pa bi pridobili s prerazporeditvami obstoječih sredstev.

Orban kot 'preživeta politična osebnost'

Bojinović Fenko vrača žogico, ko pravi, da Madžarska po dosedanjem vztrajanju pri vetu proračuna pač ni mogla pričakovati drugačnega odziva. Če kdo izsiljuje, pravi, potem je to Orban. "Komisija in države članice so namreč pravno zavezane slediti temu, da delujejo v skladu s Pogodbo EU," pojasnjuje. Na vprašanje o tem, ali voditelji premorejo dovolj sloge oziroma poguma za uveljavitev politične volje, odgovarja pritrdilno.

Pravi, da je ob zamenjavi političnega vodstva na Poljskem, kjer je po nedavnih parlamentarnih volitvah položaj premiera prevzel zmernejši Donald Tusk, Madžarska izgubila pomembnega zaveznika. "To je za Orabana velika blamaža, saj lahko zdaj računa zgolj na podporo slovaškega premiera Roberta Fica, čigar politična teža je bistveno manjša," o razmerju sil v sedemindvajseterici razmišlja politologinja.

Dodaten možen vzvod pritiska je po njenem tudi sprememba vrstnega reda izmenjujočega predsedovanja Svetu EU, saj je po trenutni Belgiji na vrsti Madžarska. "Voditelji bi lahko brez težav posegli po spremembi vrstnega reda predsedovanja, kar se da doseči s kvalificirano večino," predvideva.

Orban je "preživeta politična osebnost", dodaja strokovnjakinja, s čimer cilja na način, na kakršnega Madžarska poskuša uveljavljati argumente v EU, češ da je ta "povsem preživet in nelegitimen".  "Grožnja z vetom pri finančni pomoči Ukrajini v zameno za vrnitev dostopa do evropskih sredstev ni konstruktivna, saj ni povezana z madžarskim statusom neto prejemnice. Gre namreč preprosto za manipulacijo s situacijo, da bi se Madžarska izognila sankciji zaradi neuresničevanja vrednot EU", še sklene.

V Bruslju dosegli dogovor

 Voditelji vseh 27 članic EU podpirajo 50 milijard evrov makrofinančne pomoči za Ukrajino, je po današnjih pogovorih z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom povedal predsednik Evropskega sveta Charles Michel. "Vseh 27 voditeljev se je dogovorilo o dodatnem svežnju pomoči za Ukrajino v višini 50 milijard evrov iz proračuna EU. S tem smo zagotovili trdno, dolgoročno in predvidljivo financiranje za Ukrajino. EU prevzema vodilno vlogo in odgovornost pri podpori Ukrajini; vemo, kaj je na kocki," je na omrežju X zapisal Michel.

Dogovor je potrdila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Dopolnjeno s podatkom o doseženem dogovoru.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar