Analiza: Lahko 'skrajna' desnica ogrozi gospodarski in politični projekt EU?

Italijanska premierka Giorgia Meloni in madžarski premier Viktor Orban sta desna populista na oblasti v dveh naših sosednjih državah. V Nemčiji, največjem evropskem gospodarstvu, je vse bolj priljubljena desno usmerjena Alternativa za Nemčijo (AfD). V Franciji se krepi podpora skrajno desni politični stranki pod vodstvom Marie Le Pen. Konec lanskega leta je odmevala zmaga skrajno desne stranke Geerta Wildersa na Nizozemskem.

Neučinkovite stranke na sredini izgubljajo volivce

Razlogi za vzpon desnice so številne krize in druge spremembe, ki jih sredinske stranke, pogosto ujete v koalicijske kupčije, ne znajo učinkovito nasloviti, meni profesor Marko Lovec s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, strokovnjak za politike evropskih integracij.  

"Sredinske stranke so se pri ekonomskih vprašanjih postavile desno, hkrati pa so zavzele progresivna stališča do identitetnih vprašanj, kot so migracije in LGBT. Tako so izgubile del volivcev delavskega razreda ter se hkrati oddaljile od konservativnega in podeželskega volilnega telesa," je povedal Marko Lovec.

STA

 

Vlogo pri političnih odločitvah igra tudi staranje prebivalstva; povprečni volivec je vedno starejši, starejši pa so manj naklonjeni družbenim spremembam in jih bolj privlači politika delitve denarja, povezana z zdravstvom, pokojninami, ki za številne sredinske koalicije pomenijo veliko težavo, še meni profesor Lovec.

Radikalni do tujcev, sovražni del volilnega telesa, je v manjšini, pravi Lovec, a se zaradi družbenih sprememb počuti ogrožen in postaja glasen, njegova glasnost pa ob krizi sredinske politike pritegne tudi druge nezadovoljne volivce, ki si želijo več stabilnosti.

Volitve v evropski parlament še predaleč za zanesljive napovedi

Ali se bodo desne in skrajno desne stranke okrepila na prihodnjih volitvah, ki bodo v začetku junija letos? Trenutne projekcije kažejo na manjšo krepitev desnih strank, vendar so nezanesljive, kampanja pa se še ni niti začela, pravi Lovec. Trenutno projekcije ne kažejo na možnost bistvenih sprememb v sestavi evropskega parlamenta in potencialnih koalicijah.

Na splošno imajo skrajno desne stranke težave pri oblikovanju prepričljivega programa za alternativno EU, saj večinoma gradijo na nezadovoljstvu in jezi, ki sta učinkovita za opozicijske, ne pa za koalicijske sile, pravi sogovornik. Profesor Lovec kot primer takšne politike navaja slovensko stranko Resnica, ki jo vodi Zoran Stevanović in se je oblikovala med protesti proti ukrepom za obvladovanje epidemije kovida.

Zmerna politika je vztrajala pri varčevalnih ukrepih

Ključni razlog za vzpon desnice je neuspeh zmerne politike pri blaženju negativnih učinkov globalnih procesov na povprečnega človeka, meni Klemen Grošelj, politolog in evropski poslanec iz liberalne politične skupine Renew. Zmerna politika je po njegovem mnenju vztrajala pri nekaterih ideološko-dogmatskih rešitvah, ki so preživete. "Še posebno varčevalne politike v času ekonomsko-finančne krize," pravi Grošelj.

STA

Tudi Grošelj opozarja na problem migracij, zaradi katerih se krepijo skrajno desne politične sile v Evropi. "Dejstvo je, da potrebujemo evropski sistem upravljanja migracij, ki bo zagotavljal nadzor nad našimi skupnimi mejami in hkrati zagotavljal, da bodo pri tem spoštovana vsa relevantna mednarodnopravna in evropska pravna načela," meni Grošelj.

Tarča desnih populistov bodo najbolj ranljive skupine

Porast priljubljenosti skrajne desnice po evropskih državah je dokazano povezan z neselektivnimi varčevalnimi ukrepi ter ekonomsko in socialno izključenostjo, je povedal profesor Matjaž Nahtigal s katedre za mednarodne odnose FDV.

Nezadovoljstvo družbenih skupin po različnih predelih Evropske unije in nemoč zmernih ter levosredinskih strank najbolje izkoriščajo populisti in demagogi po Evropi, meni Nahtigal. "Toda morebitna okrepljena orbanizacija na ravni evropskih institucij in v procesih odločanja po evropskih volitvah ne prinaša nobenih koherentnih rešitev za obsežna nenaslovljena gospodarska, socialna in razvojna vprašanja v EU." Tarča bodo po njegovem mnenju predvsem najbolj ranljive družbene skupine in svoboden ter pluralni evropski diskurz, kar se zdaj dogaja na Madžarskem, in donedavne spremembe oblasti tudi na Poljskem, še pravi Nahtigal.

FDV

 

Profesor Nahtigal se strinja, da je še prezgodaj za napovedi izida evropskih volitev, saj se resna kampanja še ni začela. Po njegovem mnenju so možna tudi presenečanja, kot so bile oktobrske volitve na Poljskem, na katerih so številni strokovnjaki pričakovali nadaljevanje oblasti stranke Zakon in pravičnost, a se je zgodil velik preobrat.

Desni populizem je proti vsemu, kar pooseblja EU

Po mnenju profesorja na FDV Vladimirja Prebiliča je skupni imenovalec vseh (vse bolj ekstremnih) desnih strank, da za dosego lastnih ciljev uporabljajo demagogijo v zvezi z največjimi evropskimi in svetovnimi izzivi, ki pa jih sami po prevzemu oblasti ne morejo rešiti. "V kritiziranju Bruslja so Orban, Kaczynski, Le Pen, Meloni, Wilders navidezno največji zavezniki. Ki pa se v trenutku, ko prevzamejo oblast, ne morejo niti med seboj strinjati o eni sami rešitvi problemov," meni Prebilič.

STA

Desni populizem in skrajna retorika je po besedah Prebiliča pravzaprav proti vsemu, kar EU pooseblja: strpnost, sprejemanje, spoštovanje človekovih pravic in vladavine prava, odgovornost do soljudi in do okolja. "Ljudje žal prepogosto ne volijo zaradi programa, ampak nasedajo floskulam, populizmom, če želite, in (kot tudi v Sloveniji) raje volijo proti nekomu, kot za koga. Že več volitev hodimo pravzaprav na antivolitve," je odgovoril Prebelič.

Kljub temu po mnenju Prebiliča ni razloga za pesimizem, saj sta primera Španije in Poljske v zadnjem času pokazala, da lahko desnica doživi poraz. V Španiji desnici v povezavi z ekstremno desnico ni uspelo prevzeti vlade zaradi zeleno-levega zavezništva SUMAR. Na Poljskem pa se protievropski desni stran PiS ni uspelo obdržati na oblasti.

Slovenija ima v evropskem parlamentu osem poslanskih mest

V aktualnem sklicu evropskega parlamenta (2019‒2024) je 705 poslancev. Slovenija ima v evropskem parlamentu osem poslanskih mest. Trenutni so poslanci iz Slovenije Milan Zver (SDS), Romana Tomc (SDS), Franc Bogovič (SLS), Tanja Fajon (SD), Milan Brglez (SD), Irena Joveva (Lista Marjana Šarca), Klemen Grošelj (Lista Marjana Šarca) in Ljudmila Novak (NSi).

Po finančni krizi 2008 je bil evro pred zlomom

EU je v resno krizo zašla ob finančni krizi po propadu ameriške banke Lehman Brothers leta 2008 zaradi zloma nepremičninskega trga v ZDA. Sledila je globalna dolžniška kriza, ki je ogrozila tudi obstoj evra, prezadolžene države, najbolj Grčijo, pa je potisnila na rob bankrota.

Evropske institucije so zadolženim državam naložile ostre varčevalne ukrepe, ki so povzročili politično krizo in vzpon skrajnih političnih strank. V velikih težavah se je znašla tudi Slovenija, ki se zaradi visokih obresti ni mogla več zadolževati na mednarodnih trgih in je morala po navodilih Bruslja podržaviti največje banke in razlastiti njihove delničarje in lastnike obveznic.