Anketa: Bralci si leta 2024 najbolj želijo miru na svetu

Vojna med Hamasom in Izraelom, spopadi v Ukrajini in nestabilnost, ki jo prinašajo oboroženi konflikti po svetu, vplivajo na gospodarstva. "To je morda najnevarnejše obdobje v zadnjih desetletjih," je nedavno dejal glavni izvršni direktor banke JPMorgan Chase Jamie Dimon.

Predsednik Svetovne banke Ajay Banga ga označuje kot "nevarno prelomnico" za svetovno gospodarstvo. Larry Fink, glavni izvršni direktor investicijske družbe BlackRock, pa napoveduje, da nas v prihodnosti čaka "manj upanja in veliko več strahu".

Vse več vodilnih v podjetjih, finančnem sektorju in vladah torej skrbi geopolitika. O geopolitičnih tveganjih in skrbeh poslovnega sveta smo pisali nedavno.

Kaj pa skrbi naše bralce in česa si najbolj želijo v novem letu, smo spraševali na družbenih omrežjih?

LinkedIn

 

Veliko si jih želi višje plače

Največ, skoraj polovica, je odgovorila, da si želijo miru na svetu, kar je ob vseh napetosti in vojnah razumljivo. Skoraj tretjina vprašanih pa bi si v novem letu želela višjo plačo, čeprav so te letos nominalno zrasle za skoraj deset odstotkov. Ob povišani inflaciji je bila realna rast plač seveda bistveno manjša. Povprečna bruto plača je bila oktobra 2023 2.211 evrov, neto pa 1.435 evrov, so pokazali zadnji podatki statističnega urada RS (Surs).

"Smo v obdobju, ko je tako lahko dobiti zaposlitev kot še nikoli doslej. Pogajalska moč je trenutno na strani zaposlenih bodisi za boljše pogoje v trenutnem kolektivu bodisi pri drugem delodajalcu," je za Bloomberg Adria dejal Tilen Prah, direktor kadrovske agencije Kariera. Intervju si lahko preberete tukaj.

Ravno zaradi pomanjkanja delavcev na trgu pa se številna podjetja odločajo za kreativne metode privabljanja delavcev. Ena od njih je objava zneska plače, kar bo z letom 2026 zaradi evropske direktive tudi obvezno. Oglasi, v katerih je znesek naveden, so sicer še vedno v manjšini, je pokazal nedavni pregled ponudbe na zaposlitvenih portalih, o katerem smo pisali. Se pa med oglasi najde tudi nekaj primerov, ko delodajalci navedejo, kakšen prihodek ponujajo kandidatom za delovno mesto.

Precej manj vprašanih v naši anketi, v kateri je sodelovalo 147 ljudi, si želi napredovanje, in sicer dobra desetina, ter nižjo inflacijo. Visoka inflacija, ki pesti evropsko gospodarstvo, se počasi ohlaja. Vendar v Sloveniji upada precej počasneje, kot je povprečje Evropske unije.

Ker inflacija v Sloveniji ostaja precej nad povprečjem evrskega območja, to negativno vpliva med drugim tudi na konkurenčnost Slovenije, ugotavlja Banka Slovenije. Izvozna aktivnost je namreč srednjeročno pogojena z gospodarsko aktivnostjo v trgovinskih partnericah in cenovno konkurenčnostjo, merjeno z relativnimi izvoznimi cenami.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar