Nemška vlada odločila: Dolžniško zavoro bomo zamrznili in se zadolžili!

Nemčija doslej ni veljala samo za industrijsko-ekonomski motor Evropske unije, ampak tudi za vzor proračunske vzdržnosti. Časi so se od leta 2009, ko so redoljubni Nemci po dolžniški krizi evrskega območja prešli od besed ‒ in pridig ‒ o fiskalni disciplini k dejanjem in dolžniško zavoro (Schuldenbremse) vnesli v svoj pravni red, temeljito spremenili.

Nemška gospodarska rast je danes z negativnimi 0,1 odstotka BDP v najboljšem primeru majava, inflacija še naprej vztraja pri štirih odstotkih (3,8 odstotka v oktobru), medtem ko je bila še v začetku leta blizu osmih. Manevrski prostor levosredinske koalicije kanclerja Olafa Scholza pri izhodu iz krize pa bistveno oži tako imenovana dolžniška zavora. Ta v proračunski sagi za nameček slabi politično stabilnost vlade, njegova napovedana zamrznitev pa je v nasprotju z namerami Evropske komisije, pa tudi Slovenije.

Kaj o tem meni stroka, ali Nemčija z obvodom fiskalnih pravil postavlja nevaren precedens in kaj je o fiskalni vzdržnosti evropskih držav v intervjuju za televizijo Bloomberg povedal finančni minister Klemen Boštjančič?

Nemčija v italijanski preobleki?

Neugodnim novicam iz Nemčije v zadnjem času ni videti konca. Včerajšnji podatki o zaposlovanju v nemških podjetjih za tekoči mesec pričajo o upadu na 95,9 točke, kar je najmanj od leta 2021. Eden največjih delodajalcev in temeljev nemškega gospodarskega čudeža, mogočni koncern Volkswagen (VW) je v začetku tedna sporočil, da namerava v okviru 10 milijard evrov vrednega sanacijskega načrta znamke zmanjšati število zaposlenih. "Z visokimi stroški znamka VW ni več konkurenčna," je bil črnogled prvi mož znamke Thomas Schaefer. Nemški industrijski velikani nekonkurenčni?

Smo mar v Italiji, se sprašujejo ekonomisti, ko skušajo izluščiti razloge, ki tičijo za nemško ekonomsko upehanostjo in političnimi razprtijami v Berlinu. Koren težav je ruska invazija na Ukrajino, ki je državo ravno v času ambicioznega prehoda na obnovljive vire električne energije pahnila v primež energetske draginje.

"Nemški gospodarski model je doslej temeljil na nizkih stroških energentov, ob povečanju stroškov je gospodarstvo skoraj čez noč izgubilo svojo konkurenčnost v primerjavi s tujo konkurenco," je o kritičnosti poceni energije za nemško gospodarstvo za Bloomberg Adria povzel ekonomist in predavatelj z ljubljanske ekonomske fakultete Mitja Kovač.

Razogljičenje gospodarstva je bil resda projekt kanclerke Angele Merkel, a njen naslednik Olaf Scholz ga bo moral dokončati, če se želi Nemčija še naprej uvrščati med industrijske velesile. Pri tem pa mora paziti, da ji s čezmernim trošenjem ne bi odvzel naziva fiskalnega odličnjaka, ki državi med drugim omogoča ugodno zadolževanje na obvezniških trgih (zahtevan donos na nemške 10-letne obveznice je pri 2,49 odstotka).

Kajti če je Merklova z zapiranjem domačega jedrskega energetskega sektorja nakazala na nadaljnjo smer razogljičenja evropske gospodarske lokomotive, mora Scholz zagotoviti sredstva, s katerimi bo uresničil obljubo industrijske revolucije za 21. stoletje. Proračunska aritmetika je prav zaradi fiskalne zavore nadvse težavna, kar ne nazadnje odražajo vse bolj skrhani odnosi med koalicijskimi partnerji Scholzevih socialdemokratov, liberalnih demokratov finančnega ministra Christiana Lindnerja in stranke Zelenih podkanclerja Roberta Habecka.

'Sveto' fiskalno pravilo

Kot smo na straneh Bloomberg Adria že poročali, se 'semaforska koalicija' v zadnjem času sooča z velikimi težavami pri pripravi alternativnega proračuna. Ta ima namreč z zakonodajo opraviti vsaj toliko, kot ima na drugi strani s strankarsko ideologijo in nacionalno identiteto varčnih Nemcev. "To je tudi del nemške ordoliberalne ekonomske politike in njihovega modela razvoja," o tem, kako resno Nemci jemljejo dolžniško zavoro, meni Kovač.

Kakor je pojasnil strokovnjak, so se težave v Nemčiji začele z odločitvijo ustavnega sodišča, ki je sredi novembra presodilo, da je prenos 60 milijard evrov iz sklada, namenjenega popandemičnem okrevanju, v sklad za podnebno okrevanje in odpornost (Klima- und Transformationsfonds ‒ KTF) "neustaven in v nasprotju z ustavnim fiskalnim pravilom".

S tem je v proračunu zazevala več deset milijard evrov globoka luknja, ki pa je vlada zaradi restriktivne zakonodaje ne more pokrpati drugače, kakor da v 2023 znova odstrani fiskalno zavoro. Ta (pri nas bi jo prevedli kot fiskalno pravilo) namreč zvezni vladi v Berlinu natika fiskalne lisice, s katerimi je strukturno neto zadolževanje države zamejeno pri 0,35 odstotka BDP.

Za Nemce je to pravilo, pravi Kovač, sveto, zaradi česar dvomi, da bi ga izločili iz ustave. "Težko bi bilo zbrati ustavno večino," pravi, a burno dogajanje kaže, da brez vnovične zamrznitve omejitve zadolževanja ne bo šlo. Pri nemških zagatah zato ne manjka ironije, pravi Kovač, saj se ima minister Lindner za "fiskalnega jastreba in varuha nemških financ", ki je pred odločitvijo sodišča vztrajal, da bo letos fiskalno pravilo spet začelo veljati.

Bloomberg Izzivi nemškega gospodarstva in industrije se zrcalijo v težavah mogočnega koncerna Volkswagen. Ta je nazadnje sporočil, da namerava v okviru 10 milijard evrov vrednega sanacijskega načrta znamke zmanjšati število zaposlenih in tako izboljšati dobičkonosnost.

Potem ko so Zeleni koalicijske partnerje označili za neoliberalce, sebe oziroma svoje ideale pa za njihove talce, je finančni minister v začetku tega tedna obrnil ploščo in ironično predlagal odložitev fiskalnega pravila. Sprejetje spornega proračuna in posledično preživetje koalicije je tako ob drseči javnomnenjski podpori vlade (njeno delo po zadnji anketi časopisa Bild am Sonntag ne odobrava kar 73 odstotkov vprašanih) v včerajšnjem govoru v spodnjemu domu bundestaga poskušal zagotoviti Scholz sam.

Napovedal je, da bo Nemčija že četrto leto zapored za zaprtje letošnjega proračuna odložila izvajanje dolžniške zavore in se v prihodnje verjetno dodatno zadolžila. Predlog, ki ga mora potrditi še parlament, za leto 2024 predvideva zmanjšanje sredstev za nekatere resorje, kar bi utegnilo vnovič razvneti strasti v koaliciji. Ali bo vlada tudi za prihodnji poračun posegla po zamrznitvi dolžniške zavore, pa zaenkrat še ni jasno.

Kovač: 'Če bi šla Slovenija po nemški poti, bi se zgodil kolaps'

Podobno fiskalno pravilo pa ima v svojem ustavnem redu tudi Slovenija, ki ga je v predlogu proračuna za prihodnji dve leti po 2019 ponovno upoštevala. Ko Kovača vprašamo, kakšne bi bile posledice za Slovenijo, če bi ta ubrala nemško pot in ga znova odložila, je ta skrajno pesimističen. "Mi smo pritlikava ekonomija," poudarja, pri čemer svari, da bi nezadržno trošenje oziroma ignoriranje fiskalnega pravila vodilo v "porast obrestnih mer in padec položaja na svetovnih trgih".

Majhna gospodarstva si orjaških primanjkljajev preprosto ne morejo privoščiti, pravi, saj takoj izgubijo zaupanje na trgih. Temu pa sledi "ekonomski kolaps, saj še škarje zaprejo zelo zelo hitro".

Kot je v pogovoru za televizijo Bloomberg povedal finančni minister Klemen Boštjančič, tudi slovensko vlado skrbijo fiskalne težave, s katerimi se soočajo nekatere evropske partnerice, na čelu z Nemčijo. Na vprašanje, ali ga skrbi fiskalna (ne)disciplina in naraščajoči dolg v nekaterih največjih državah Evropske unije, je minister pojasnil, da "zelo".

Po pandemiji, ko je bilo po ministrovih besedah razdeljenega veliko tako imenovanega helikopterskega denarja, Evropska komisija od držav članic pričakuje vrnitev k fiskalni vzdržnosti. "Ljudje so se tega navadili," je ocenil in napovedal, da je navkljub temu jasno, da je "konec te svobode, vračajo se fiskalna pravila".

Nekaterim državam, med katere se uvršča tudi naša, je to ne nazadnje uspelo. Slovenija je namreč minuli teden dobila pozitiven odziv Bruslja na predlog proračuna, na katerega so po drugi plati letele kritike s strani Fiskalnega sveta.

Nič kaj prizanesljiv pa ni niti Kovač. Meni, da "nebrdzano trošenje države že zdaj podžiga inflacijo". Pri tem gre ekonomist še dlje, saj ugotavlja, da predvidena sredstva za nameček zapravljamo "neproduktivno in nerazvojno". "Ko gledaš razreze proračuna, te začne boleti glava," je pod črto piker ekonomist.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar