'Planska gospodarska politika' pogublja Nemčijo – kako to čuti Slovenija?

Če je še do nedavnega za bolnika Evrope veljala Italija, je nazadnje ta razvpiti naziv pripadel Nemčiji. Ali se nemški gospodarski motor ohlaja, ni več vprašanje. Edino, kar ni popolnoma jasno in kar tare slovenske izvoznike, ki so najbolj odvisni prav od nemškega trga, je zgolj vprašanje, kako globoka in dolga bo nemška recesija.

Podatki, ki nakazujejo na zgrinjanje temnih oblakov nad 4.400 milijard dolarjev vrednim nemškim gospodarstvom, so klavrni in spodbujajo negativen občutek med gospodarstveniki, saj delujejo kot samoizpolnjujoča se prerokba. Nemški bruto domači proizvod (BDP) se je letošnjem tretjem četrtletju v primerjavi s prejšnjim skrčil za 0,1 odstotka, do konca letošnjega leta pa bo ob vse bolj verjetnih napovedih druge letošnje recesije verjetno padel še za 0,1 odstotka, navaja Bloombergova oktobrska raziskava. A kakšni so razlogi za to, da je evropski motor skoraj čez noč tako neslavno in korenito 'zaribal'?  

Kovač: Samopovzročene rane nemškega gospodarstva

Čeprav ekonomisti domnevajo, da se bo v začetku prihodnjega leta začelo šibko okrevanje, se to vse bolj zamika v pozno pomlad, če ne kar poletje. Mednarodni denarni sklad (MDS) je denimo eden tistih, ki je skeptičen glede hitrega okrevanja Nemčije. Nič bolj optimistični pa niso pri Združenju nemških gospodarskih zbornic (DIHK) v Berlinu, kjer so v svoji oceni stanja v nemškem gospodarstvu zapisali, da ta ne kaže "znakov samovzdržnega gospodarskega okrevanja", je za Bloomberg Adria navedla predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice Dagmar von Bohnstein. Pravi, da je raziskava reprezentativna, saj je v njej sodelovalo 24 tisoč podjetij, ki "pričakujejo nadaljnje poslabšanje pogojev poslovanja v prihodnjih mesecih".

Podobno razpoloženje prevladuje tudi med slovenskimi gospodarstveniki, ki so vezani na nemški trg, kamor so domači izvozniki v prvem četrtletju izvozili za dobrih 2,64 milijarde evrov. Prvi mož podjetja Boxmark Leather Marjan Trobiš je za Bloomberg Adria povedal, da so poslabšanje klime na ciljnem trgu zaznali že v prvem četrtletju. "Tega Slovenija še ni čutila, saj so naša podjetja nižje v dobavni verigi, a s koncem poletja je postalo jasno, da je Nemčija na poti v recesijo, ki z zamudo infiltrira vse dobavitelje v Sloveniji," je povedal prvi mož dobavitelja sedežev za avtomobilsko industrijo.

Podobno navajajo tudi v Hidrii, kjer v industrijskem segmentu, ki zavzema 40 odstotkov prodaje idrijskega velikana, že od začetka leta zaznavajo upadanje naročil. "Tako iz Nemčije, ki za Hidrio pomeni najpomembnejši trg, kot tudi iz celotne Evrope," so nam pojasnili. Po 15-odstotnem padcu v začetku leta pa upanje na hiter obrat na nemškem trgu kazi trenutni "30-odstotni padec naročil v segmentu industrijskih tehnologij". Ob tem, dodajajo, pričakujejo, da se bodo razmere do konca leta "še zaostrovale".

Razloge za klavrne obete pa po oceni strokovnjakov ne gre iskati samo pri energetski krizi, ki se Nemčiji vleče še od prejšnje zime. Niti v upadu povpraševanja po izdelkih pregovorno superiorne nemške kakovosti zaradi zgodovinsko visokih obrestnih mer, ki krnijo potrošnike apetite na obeh straneh Atlantika. Glede na to, da so glavne emisijske banke  v svojih napovedih vse bolj gotove o sklenitvi poldrugo leto trajajočega niza draženja denarja, bi bilo namreč upravičeno pričakovati, da se bo poraba z umirjanjem inflacije le pobrala. A čeri so neprimerno globlje in obsežnejše, za Bloomberg Adria ugotavlja predavatelj z ekonomske fakultete v Ljubljani Mitja Kovač.

Strokovnjak opozarja na sistemske izzive in "samopovzročene težave", ki so posledica resda všečnih, a spornih odločitev s kvarnimi učinki za gospodarstvo. "Na prvem mestu so izjemno visoki stroški energije, saj je nemški gospodarski model doslej temeljil na nizkih stroških energentov," meni. Tako je ob povečanju stroškov za energijo "nemško gospodarstvo skoraj čez noč izgubilo svojo konkurenčnost v primerjavi s Kitajsko ali Indijo". Na energetsko draginjo kot enega glavnih razlogov za upočasnjevanje Nemčije opozarja tudi von Bohnstein, ki med razloge prišteva še "staranje prebivalstva in pomanjkanje kvalificiranih delavcev".

Pomenljivo pri tem je, pravi Kovač, da glavni krivec za "zastrašujoč padec industrijske proizvodnje" ni, kot rečeno, le energetska draginja zaradi ukrajinske vojne, pravi, ampak je ta posledica "lastnih nemških odločitev".

"Nekakšen centralnoplanski prehod na zeleno energijo je z zaprtjem jedrskih elektrarn privedel do izjemnega porasta stroškov energije," ki je posledično povzročil pešanje industrijskega srca nemške ekonomije, ki po podatkih Svetovne banke pomenila 18 odstotkov državnega BDP.

Energetska draginja pesti tudi Slovenijo, pravi ekonomist, kar ne nazadnje potrjujejo izsledki analitikov Bloomberg Adria v regijski analizi o stanju v energetskem sektorju. Če cene elektrike ne bi bile znatno "regulirane in močno subvencionirane," kar so vlade regijskih držav naredile v nameri po razbremenjevanju gospodinjstev in podjetji, bi energetska kriza močno obremenila gospodarsko okolje, so še zapisali.

Afrika namesto evropskega zelenega prehoda?

EU podobno kot v primeru spornih odločitev nemške vlade pesti politična agenda predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, ki si brezkompromisno prizadeva uresničiti osrednji postulat njenega iztekajočega mandata. Zeleni prehod je nekakšna različica planskega gospodarstva, ki spreminja paradigmo gospodarskega razvoja, meni Kovač, medtem ko se njeno udejanjanje trenutno oddaljuje.

Ambiciozne namere, kot je prepoved prodaje vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem od leta 2035, so težko uresničljive že v času konjunkture, kaj šele, ko se glavni gospodarski motor stare celine spopada z recesijo in za nameček še srdito ameriško in kitajsko konkurenco. "Nemško gospodarstvo je na področju izdelave avtomobilov z motorjem z notranjim zgorevanjem vodilno v svetu, medtem ko je na področju električnih avtomobilov in električnih panelov Kitajska že zdavnaj vodeča sila," navaja nazoren primer prostovoljnega prepuščanja ključne ekonomske in strateške prednosti okrepljeni azijski konkurenci.

Strokovnjak opozarja tudi na oženje institucionalnega okvira, v katerem delujejo evropska gospodarstva. "Naravnost katastrofalne direktive EU o urejanju delovnih razmerij, minimalnih plač, dopustov," opozarja, "bo skupaj z drugimi čudaškimi idejami Evropske komisije in nemške zeleno-rdeče koalicije plačalo nemško gospodarstvo".  "In z njim vsi mi," je o posledicah opotekanja Nemčije oster Kovač.

Trobiš pravi, da so se zaradi napovedi o 20-odstotnem padcu naročil v podjetju diverzificirali. Tako s stališča partnerjev kot tudi geografsko. "Aktivirali smo širitev posla na letalsko industrijo, zato ker je avtomobilska v padcu, letalska pa v porastu," o prestrukturiranju posla pojasnjuje direktor. Kaj pa odvajanje od pregovorne odvisnosti slovenskega gospodarstva od nemškega in drugih trgov v radiju tisoč kilometrov, kot se je pred nedavnim glede tega za naš medij slikovito izrazil ekonomist Mojmir Mrak? "Poskušamo razpršiti tveganje stagnacije s tem, da delujemo na več trgih po svetu," pojasnjuje Trobiš, "recimo v Afriki. A to je šele začetek, saj bodo koristi od tega prehoda opazne šele čez čas."

Vlada bije 'ideološki boj z gospodarstvom'

Prestrukturiranje je očitno v negotovih razmerah nemškega, pa tudi širšega evropskega ekonomskega prostora najbolj smotrn odgovor; pa naj gre za panožno ali geografsko preusmerjanje. Nič čudnega, pravi Kovač, saj pri naštetih potezah evropskih političnih elit ne gre "za nekakšno prestrukturiranje gospodarstva, kot zmotno misli naš premier Robert Golob", ampak za nepovratno izgubo industrijske proizvodnje in delovnih mest, svari ekonomist.

V zvezi s tem prehodom Kovač opozarja na upad neposrednih tujih naložb, zaradi česar bi domači podjetniki potrebovali "spodbudno institucionalno okolje, ki bi takšen preboj inovacij, produktivnosti in konkurenčnosti omogočalo". Tega v Sloveniji ob trenutni vladi ni pričakovati, meni, saj ta "z novimi in novimi dajatvami in popolnoma nesmiselnimi administrativnimi bremeni bije ideološki boj s slovenskim gospodarstvom in zmanjšuje njegovo konkurenčnost".