Berlin privija varnostne vijake; kaj to pomeni za nemško in slovensko gospodarstvo?

"Na žalost se ne moremo povsem zanesti na vse naše sosede, da delajo stvari tako, kot bi morali," je ob ponedeljkovi uvedbi mejnih kontrol dejal nemški kancler Olaf Scholz. V zamrznitev schengenskega režima ga je na eni strani prisili porast napadov z nožem, kakršen je bil zadnji v Solingenu, in iz tega izvirajoča politična kalkulacija. Protimigracijska politika je namreč glavni razlog za krepitev skrajno desne stranke AfD, ki je uspeh na zadnjih volitvah v Evropski parlament nazadnje nagradila z zmago na deželnih volitvah Turingiji in na Saškem.

Če je nemška železna kanclerka Angela Merkel leta 2015 v času begunske krize dejala "bomo že zmogli", potem je Scholzev odgovor na migracijsko problematiko "nedovoljene migracije niso tisto, kar si želimo." Politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič je za Bloomberg Adria v zvezi s tem pred nedavnim dejal, da je zapuščina Merkel s tem dokončno romala na smetišče zgodovine.

Toda v kolikšni meri je Berlin za lastno politično preživetje pripravljen priviti varnostne vijake države, čigar gospodarstvo je življenjsko odvisno od izvoza? Po podatkih Svetovne banke izvozni industrijski prvaki, kakršna sta Volkswagen ali Siemens, predstavljajo dobrih 47 odstotkov BDP. Ti so tudi pomembni partnerji slovenskih dobaviteljev, od katerih je nadalje odvisna transportna panoga, ki bi lahko obstala v kolonah na nemških mejah.

Izpostavljenost Slovenije

Migracije še zdaleč niso le varnostno vprašanje, ampak tudi ekonomsko. Uvedba kontrol na mejah za omejevanje ilegalnih migracij bo namreč vsaj otežila prehod dnevnih delovnih migracij ter zmotila pretok blaga.

Poljski premier Donald Tusk je denimo Berlin že opozoril, da je mejni nadzor "nesprejemljiv", sosednje države pa pozval na "urgentni posvet", navaja Guardian. Poljsko-nemško namreč dnevno prečka skoraj četrt milijona Poljakov, ki delajo onkraj zahodne meje.

Slovenija je prav tako močno izpostavljena negotovim varnostnim in ekonomskim razmeram v Nemčiji. "Po podatkih iz plačilne bilance je Nemčija letos ostala najpomembnejša trgovinska partnerica Sloveniji," nemške varnostno-politične zaplete v kontekst trgovine z našo državo postavlja glavni ekonomist pri Gospodarski zbornici Slovenije Bojan Ivanc.

Navaja, da so slovenska podjetja v zadnjem letu od avgusta lani do julij letos v Nemčijo izvozili za 7,2 milijarde evrov blaga, kar je celo 17,4 odstotka celote. Uvoz je bil s 7,1 milijarde evrov za dobro polovico manjši, a še vedno predstavlja 17,3 odstotka vsega uvoza države. "Z vidika trgovine z blagom smo tako z Nemčijo ustvarili 117 milijonov evrov presežka v menjavi," dodaja ekonomist.

Trgovina z zdravili predstavlja okoli štiri odstotke izvoza v Nemčijo, zato smo za oceno posledic omejitev povprašali v novomeški Krki. Farmacevt je zanimiv tudi z vidika lastništva nemške družbe TAD Pharma, s čimer se je Krkina izpostavljenost temu največjemu evropskemu trgu zdravil toliko večja. Večjih pretresov v Novem mestu vseeno ne pričakujejo, saj tamkajšnje poslovno okolje makroekonomskim negotovostim navkljub ocenjujejo kot  "stabilno". Zato trenutna situacija "ne bo imela posebnega vpliva na poslovanje Krke", menijo.

 

Cena odprave schengna? 22 milijard evrov

Na nemških mejah bodo naslednjih šest mesecev preverjali potnike, ki bodo v državo prispeli iz sosednjih Belgije, Francije, Danske, Nizozemske in Luksemburga. Nemški inštitut Ifo je izdelal študijo učinka odprave schengenskega režima, ki kaže, da bi ta zunanjo trgovino oklestil za 0,84 odstotka oziroma 21,9 milijarde evrov. BDP bi se zmanjšal med 1,36 in 3,36 milijarde evrov na leto.

Z vidika pretoka blaga zato skrbi predvsem sektor avtoprevozništva, saj po oceni Ivanca stroški motenj "na kratek rok padejo na pleča izvajalcev prevozov, t.j. slovenske prevoznike." To potrjuje tudi trgovinska statistika, saj s 460 milijoni evrov glavnino izvoza storitev v Nemčijo ustvari prav sektor transporta.

"Ker gre za delovno-intenzivne panoge, so alternative praktično nemogoče," o tem, kaj lahko storijo logistična podjetja, da bi se izognila negativnim posledicam meni ekonomist in predavatelj o logistiki na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, Marko Budler. "Lahko uvedejo hibridno delo," razmišlja a "tovornjakarjev že zdaj primanjkuje," svari.

Sicer ne toliko zaradi slabega plačila, ampak "slabših delovnih pogojev", kar se rešuje z "regulativami, kot je ameriška hours-of-service", ki omejuje največje možno število šoferskih ur, še dodaja strokovnjak.

 

Avtoprevozniki: Skrbijo morebitni zastoji na mejah

"Mi smo tisti, ki od končnih produktov do repromarteriala in potnikov prepeljemo v nemške tovarne," na izpostavljenost prevozniškega sektorja zapiranju meja in posledičnim negativnim vplivom na največje gospodarstvo EU opozarja Peter Pišek podpredsednik OZS in predsednik sekcije za promet pri OZS.

Predvčerajšnjim je indeks ZEW, s katerim nemški Center za evropske raziskave izračunava zaupanje vlagateljev, septembra v Nemčiji padel na 3,6 točke (še avgusta 19,2 točke). Ocena trenutnih gospodarskih razmer je tako na najnižji ravni od maja 2020, kar je predsednik ZEW Achim Wambach pospremil s komentarjem, da "upanje na skorajšnje izboljšanje gospodarskih razmer vidno bledi", navaja Euronews.

"Ohlajanje že vpliva na transport in bo tudi v prihodnje, saj bo prihajalo do zastojev na mejah," vpliv nemških ekonomskih tegob pojasnjuje Pišek. "Manjša ponudba in povpraševanje vplivata na to, da se poveča konkurenca v tistih sektorjih, ki zato izgubljajo na poslu," pojasnjuje verižno reakcijo težav transporta.

Posledice za avtoindustrijo

Ivanc dodaja, da bi "motnje v pretoku blaga (bi) dvignile stroške poslovanja za naročnike, kar bi se razdelilo med naročnike in izvajalce prevozov." Pišek meni, da bi se to lahko najbolj odrazilo v avtomobilski industriji. "Prost pretok in regijske povezave so ključni za mednarodni tranzit, še posebej v just-in-time proizvodnih konceptih, kot je denimo v primeru Revoza," mu pritrjuje ekonomist Budler.

Ali posledice kontrol že čutijo v naši največji avtomobilski tovarni Revozu? "Zaradi povečanih  obmejnih kontrol v Nemčiji in schengenskem območju v Revozu ne pričakujemo večjih motenj", so nam pojasnili. Razlog za to naj bi bil, pravijo, da gre "predvsem za kontrolo ob vstopu v državo, kar za našo oskrbno verigo ne bo imelo večjih posledic." Hkrati Avstrija in Nemčija z vidika dobave sestavnih delov nista ključni za novomeški obrat, še dodajajo.

"Prost pretok je temelj skupnega EU trga, zdaj pa se zdi, kakor da se pomikamo nazaj v preteklost, kar je smer, ki si je ne želimo," še dodaja Pišek. Podobno meni tudi Robert Sever direktor Združenja za promet pri GZS. Sicer ne pričakuje "resnih motenj", a priznava, da je "posledično zaznati povečanje čakalne dobe na mejah, kar ni v duhu enotnega trga EU ter prostega pretoka blaga in ljudi."

Iz Cinkarne Celje, ki je prav tako vezana na avtomobilsko industrijo, so nam podobno zatrdili, da posledic omejitev še ne čutijo ter da tudi v prihodnje ne pričakujejo večjih težav.

Podobno so nam odgovorili iz Uniorja, ki je prav tako vezan na avtomobilsko panogo. "Za nas ne bo nobenega dodatnega zapiranja," so zapisali v pojasnilu in dodali, da imajo sicer podobne izkušnje na račun okrepljenega nadzora na mejah z Avstrijo, ki ga je Dunaj uvedel že leta 2015.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar