.webp){kind=icon}
ZDA in Evropska unija sodelujeta pri skupnem sporazumu, ki bi uvedel nove carine, namenjene presežni pridelavi jekla iz drugih držav. S tem želita končati medsebojni trgovinski spor iz obdobja administracije Donalda Trumpa, razkriva Bloomberg. Carine bi veljale za uvoz iz Kitajske, ki je podkrepljen z netržnimi praksami, se na Bloombergu sklicujejo na ljudi, seznanjene s pogovori. O obsegu ukrepov, vključno z drugimi državami, ki bi lahko bile podvržene carinam, in carinah se še dogovarjajo. Ob tem naj bi sporazum zagotovil okvir tudi za druge države, ki bi jih po potrebi vključili.
Dogovor bi bil del tako imenovanega globalnega dogovora o trajnostnem jeklu in aluminiju, o katerem se EU in administracija Joeja Bidna pogajata že od leta 2021. Namen pogovorov je rešiti spor, ki se je začel, ko je predsednik Trump zaradi tveganja za nacionalno varnost uvedel carine na uvoz kovin iz Evrope.
Pri pogovorih o drugih vidikih globalnega dogovora o trajnostnem jeklu in aluminiju sta strani daleč narazen, kar pomeni, da celovit in pravno zavezujoč dogovor verjetno ne bo sklenjen letos. Cilj je doseči dogovor do vrha ZDA in EU med predsednikom Bidnom in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, ki je načrtovan za konec oktobra.
Preberi še
Reforma evropske carinske unije: Carina tudi za blago nižje vrednosti
Tako predvideva predlog najobsežnejše reforme evropske carinske unije od vzpostavitve.
17.05.2023
Ob tem obe strani poskušata skleniti sporazum o ključnih mineralih pravočasno za vrh EU-ZDA in ti pogovori so naleteli na ovire zaradi vrste zahtev ZDA. Dogovor o mineralih je potreben, da se evropskim podjetjem omogoči dostop do nekaterih ugodnosti, ki jih uvajajo subvencije v Bidnovem zakonu o zmanjšanju inflacije.
Dogovor, o katerem razpravljajo, naj bi bil po besedah enega od virov začasen, ker ne bo obravnaval vseh odprtih zadev, vključno z obdavčitvijo ogljično intenzivnega uvoza. Ker dogovor o obdavčitvi 'umazanega' jekla verjetno ne bo kmalu dosežen, je ena od možnosti, da obe strani dosežeta politični dogovor o ključnih načelih, ki jih je treba izvajati pozneje. Eden od izzivov je, da ZDA še nimajo metodologije za določanje cen izpustov ogljika, niti sistema, ki bi ga zaračunavale ameriškim podjetjem.
