Esko Aho: 'Lažje je dobiti podporo, da stvari ostanejo takšne, kot so'

Esko Aho je poslovnež z zavidljivim življenjepisom in nekdanji finski premier, ki je državo iz dolžniške krize popeljal pred vrata Evropske unije. Za Bloomberg Adria je na konferenci Iz kriznega menedžmenta v novi optimizem, ki je potekala na Bledu v organizaciji Poslovne šole Bled (IEDC), govoril o kriznem vodenju, nujno potrebnih reformah, neizkoriščenih potencialih Evrope in napačnih odločitvah.

Ljudje ne čutijo, da so v krizi, in radikalne spremembe je težko doseči, ste pred nekaj tedni rekli sodelavcu. Slovenska vlada ima ambiciozen načrt za uveljavitev več strateških reform, med katerimi so tudi reforma zdravstvenega sistema, davčna reforma in tako naprej. Kakšen je vaš nasvet našim politikom, da bi sledili tem reformam in dosegli, kar je potrebno?

To je zahtevno vprašanje, saj je v sedanjem medijskem ozračju včasih težko pridobiti podporo za spremembe. Lažje je dobiti podporo za to, da stvari ostanejo takšne, kot so. Toda politični voditelji imajo odgovornost, da gledajo naprej in razumejo, kaj prihaja. Imamo veliko izzivov, ne samo v Sloveniji, ampak v vseh evropskih državah. Kako financirati zdravstvo, kako financirati socialne storitve in tudi, kako se spopasti s staranjem prebivalstva. To namreč pomeni, da nam na številnih področjih primanjkuje znanja in talentov. In zato moramo biti sposobni ustvariti večjo učinkovitost in produktivnost tudi v javnem sektorju.

Komuniciranje z javnostjo je ena od stvari, ki ste jih omenili v svojem govoru. Kakšen bi bil vaš nasvet za komuniciranje z mediji s stališča nekdanjega predsednika vlade? Kakšen je bil vaš način obveščanja javnosti o spremembah in reformah, ki so potrebne?

Mislim, da sem bil v komunikaciji na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja šibak kot vsi politiki. Moje spoznanje je, da moraš biti sposoben svoje sporočilo oblikovati v konceptualno obliko, da ljudem razložiš, ne greš v podrobnosti, ampak kakšne so smernice za prihodnost. Izogniti se moraš temu, da bi poskušal odgovoriti na vsa vprašanja, ker je to misija nemogoče. Tega ni sposoben nihče in to je nekaj, kar je narobe z današnjimi mediji. Podrobnosti so tako zelo pomembne in politiki so izzvani, da se jih lotijo. Politiki so potrebni predvsem za oblikovanje konceptov. Koncepti pa so zelo zapleteni in jih je težko oblikovati, prav tako težko pa jih je tudi posredovati. Toda prav to bi morali storiti, saj je nujno potrebno.

Toda podrobnosti so pomembne.

Podrobnosti so pomembne kot del koncepta. Toda ko gledam medijsko poročanje o družbenih ali zdravstvenih problemih, so ti vedno bolj obravnavani kot posamezni primeri. Imamo posameznike, ki so trpeli, posameznike, ki potrebujejo več oskrbe in tako naprej. Izkušnje posameznikov so pomembne. Še pomembnejše pa je, da se sistem spremeni, sistema pa žal ni mogoče spremeniti na podlagi izkušenj posameznikov.

Evropo v naslednjem desetletju čaka kar nekaj izzivov. Nekatere od teh izzivov smo že videli. Kaj naj Evropa in vlade držav članic storijo, da bi zaščitile svojo industrijo, da bi se obvarovale pred energetsko krizo in da bi tudi podjetja uspevala in se razvijala?

V Evropi smo nagnjeni k temu, da želimo stvari omejiti in ne razpravljamo o širitvi. Imam nekaj dobrih primerov, da smo lahko zelo uspešni, če se odločimo za nekaj povsem novega namesto starega. Poglejte vetrno ali sončno energijo. Predvsem v Evropi je vetrna energija pridobila praktično na vseh področjih. Da je začela delovati, je potrebovala politične odločitve in državne subvencije. Zdaj govorimo o odvisnosti od Kitajske, ki predstavlja na določenih področjih tveganje. Preveč smo odvisni od Kitajske, na primer na področju rudnin. Kakšna je alternativa? Ne omejiti uvoza iz Kitajske, ampak povečati proizvodnjo v Evropi.

Toda ko rečete širša industrijska baza, to pomeni tudi večje stroške, če jo obdržimo v Evropi.

Ne pomeni tega. Na primer na področju biogospodarstva imamo v Evropi ogromno virov, vendar mnogi evropski voditelji in politični voditelji gledajo na gozdarstvo in biogospodarstvo s stališča svoje zaščite. Dejstvo pa je, da moramo omejiti odvisnost od fosilnih goriv. Da bi to dosegli, moramo uporabljati več bioloških materialov. Imamo potencial, saj imamo v gozdovih vedno več virov, le uporabiti jih moramo na ustrezen način. Gre za miselnost v Evropi. Verjamemo, da si zaslužimo sedanjo raven storitev, vendar ne razumemo, da bo to mogoče le, če bo naša industrijska baza dovolj močna.

Nekatera podjetja se zapirajo zaradi stroškov, ali pa se selijo na Kitajsko, v druge države izven Evrope. Kaj menite o tem? Kako bi spodbudili politike pa tudi lastnike podjetij, da se ne bi selili iz Evrope, da bi ostali tukaj in ohranili proizvodnjo?

Mislim, da smo na nekaterih področjih že videli, da so podjetja spremenila svoje strategije, na primer na področju polprevodnikov. Zavedamo se, da smo preveč odvisni od svetovnih trgov in da mora Evropa povečati lastno proizvodnjo v energetskem sektorju. Naučili smo se lekcije v vojaškem sektorju, na področju obrambe.

Ampak to so težko pridobljene lekcije.

Zato je, žal, tudi to moje sporočilo. Evropa je pogosto sposobna biti odzivna, ko nas prizadene kriza. In to je žalostno, ker je včasih prepozno, da bi začeli delati, ko smo že v krizi. Moje sporočilo evropskim voditeljem je, da začnejo razpravljati tudi o industrijskih politikah. Ne zgolj o sektorju, v katerega moramo vložiti državni denar, ampak o tem, kako ustvariti dobro regulativno okolje za podjetja. Kako ustvariti evropski, recimo temu, ekosistem za različna podjetja, da bodo ta lahko rasla in da bodo razumela, da v Evropi obstajajo šibke točke, ki pa niso stroški, ampak bolj vprašanja razumevanja sprememb v regulativnem okolju.

Govorili ste tudi o gozdarski industriji. Slovenija ima veliko gozdov. Verjetno bi se lahko še bolj razširila v ta sektor. Kakšen bi bil vaš nasvet, kako to storiti na trajnostni način?

Prvič, gozdni viri so se v Evropi povečali, če se prav spomnim, za približno 40 odstotkov od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja. Torej imamo tam zagotovo več surovin. Uporabljati jih moramo na bolj trajnosten način. Izboljšati moramo svojo učinkovitost. Če prenehamo uporabljati svoje vire, bomo bolj odvisni od južnoameriškega in azijskega gozdarstva, kar ni prava pot. Zato je bolje, da se stvari lotimo tukaj in jih uredimo na pameten način.

In drugič, potencial biogospodarstva je ogromen. Poznam dobre primere, kako lahko z novimi izdelki, izdelki na bio osnovi nadomestimo fosilna goriva z razumnimi tržnimi cenami. Zato menim, da bi morali politiki to bolje razumeti. Žal je gozdarstvo pomembno le za zelo, zelo malo držav v Evropi. V večini držav ni pomembno. Zato težko razumejo države kot so Slovenija, Finska, Švedska itd., ki imajo te vire.

Kako naj Evropa razširi ali razvije energetski sektor tako, da ne bo tako zelo odvisna od tega, kar se dogaja na globalni ravni - kot je vojna v Ukrajini itd. – ter postane bolj odporna na podobne dogodke?

Finska je dober zgled. Imeli smo precej raznoliko oskrbo z energijo, zlasti sistem oskrbe z električno energijo. Tako smo v našem energetskem sistemu uporabljali jedrsko energijo, vodno energijo in tudi malo plina, vendar le približno pet odstotkov. Ruski plin uporabljamo le v omejenem obsegu. Imamo tudi vetrne in sončne elektrarne. Ta raznolikost je ključnega pomena. Države, ki so se na primer odpovedale jedrski energiji, ne da bi za to imele alternativo, so naredile napako.

Samo še eno vprašanje za konec. Če povzamemo, kaj mora Evropa storiti, da bo postala odporna na krize, ki prihajajo oz. da bo postala čim bolj odporna prihajajoče krize?

Mislim, da je drugi del vašega vprašanja pomemben. Krizam se ni mogoče izogniti, se zgodijo. Vendar imate boljše možnosti in priložnosti, da preživite sredi krize, če ste na to dobro pripravljeni. Pogosto sem kot primer navajal,  kar se je zgodilo s Sueškim prekopom, ko je bil leta 2021 blokiran šest dni. Takrat nas je zelo skrbelo. Toda konec 60-ih let prejšnjega stoletja, je bil blokiran osem let in smo lahko preživeli.

Svet se je torej spremenil, zato moramo biti sposobni razumeti, da potrebujemo nove načine za ohranjanje odpornosti in vlaganja v to odpornost. Del tega je, da na številnih področjih postanemo bolj samozadostni in se množično izogibamo uvozu kritičnih surovin in izdelkov.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar