Golob in Plenković dogovorila solidarnostni sporazum o oskrbi s plinom

Po današnjem državniškem obisku hrvaškega premiera Andreja Plenkovića, ki ga je na Brdu pri Kranju gostil slovenski kolega Robert Golob, sta se voditelja dogovorila za podpis solidarnostnega sporazuma o oskrbi s plinom. Slovenija je poleg tega izrazila tudi interes za sodelovanje pri povečanju zmogljivosti terminala za utekočinjen zemeljski plin (LNG) na Krku in plinovodov.

Plinsko vozlišče za osrednjo Evropo

Ob tem je Golob povedal, da sta se s hrvaškim kolegom lotila tistih zadev, ki bi jih lahko nadgradili na njegovem bližajočem se uradnem obisku v Zagrebu. Njegove besede so se nanašale predvsem na področje energetike, kjer bosta državi v prihodnje podpisali solidarnostni sporazum. "Izpolnjeni so vsi pogoji in usklajeni teksti za to, da lahko ob prvi priložnosti podpišemo sporazum o solidarnosti med obema državama na področju energetike, predvsem plinskih povezav," je po delovnem srečanju v izjavi za medije povedal slovenski premier.

Golob je v zvezi s terminalom na otoku Krk izrazil mnenje, da ga je "treba razširiti", saj bi "lahko postal vozlišče za centralno Evropo". Če bi terminal res postal ena od vstopnih točk za skupno nabavo plina v Evropski uniji (EU), bi lahko za njegovo širitev pridobili tudi evropska sredstva.

Hkrati bi povečali zmogljivost plinovodnih povezav Krka z Bosno in Hercegovino, Madžarsko ter Slovenijo in naprej z Avstrijo in Nemčijo. Slovenski predsednik vlade je izrazil mnenje, da bi bilo treba proučiti, kakšne so potrebe kupcev plina in kakšne bi bile potrebne zmogljivosti sistema. Hrvaška se je medtem že lotila povečanja zmogljivosti terminala, in sicer s trenutnih 2,9 na 6,1 milijarde kubičnih metrov plina na leto.

Plenković je v zvezi s terminalom povedal, da ga je z multilateralno pobudo mogoče spremeniti v evropski projekt. Pri tem pa je treba povečati njegove prenosne zmogljivosti in zagotoviti zadostno število odjemalcev plina. Hrvaške potrebe namreč ne presegajo 2,8 milijarde kubičnih metrov plina letno, je še povedal hrvaški premier.

S predvidenim podpisom sporazuma bo zagotovljena oskrba zaščitenih odjemalcev v primeru krize z dobavo plina. Dokument bo namreč služil kot podlaga za izvajanje solidarnostnega mehanizma med državami članicami EU za pomoč pri dobavi plina zaščitenim odjemalcem. Sporazum bi veljal za obe strani, torej bi lahko Slovenija zaprosila Hrvaško za pomoč in obratno. Podoben sporazum je naša država podpisala tudi z Italijo.

Drugi blok NEK odvisen od dogovora na nivoju EU

Voditelja sta spregovorila tudi o soupravljanju Nuklearne elektrarne Krško (NEK), ki je po njuni oceni zgledno. Ob tem sta izrazila interes, da pride do izgradnje drugega bloka elektrarne. Golob je tudi na ravni EU izpostavil, da je pomembno vprašanje, ali bo EU jedrsko tehnologijo uvrstila med čiste tehnologije in ob tem tudi zagotovila potrebna sredstva za njen razvoj. Za to si najbolj prizadeva Francija, ki je pomemben regionalni in mednarodni igralec na področju jedrske tehnologije. Da je od tega odvisna tudi usoda drugega bloka slovenske nuklearke, je priznal tudi slovenski premier, ki je mnenja, da "ko bodo te rešitve znane, se bodo tudi vrata za konkreten projekt v Krškem bistveno bolj na široko odprla".

Premierja sta spregovorila tudi o sodelovanju na gospodarskem področju. Plenković je izpostavil velik pomen partnerstva na področju gospodarstva, med drugim v turizmu. Slovenci smo bili lani z 1,57 milijona turističnih prihodov za Nemci drugi najštevilčnejši gosti na Hrvaškem. Golob pa je poudaril dogovor o sodelovanju pri vzpostavitvi mehanizma za povrnitev upravičenih stroškov dobaviteljem energentov zaradi regulacije cen v obeh državah.

Predsednika vlad sta govorila tudi o migracijah, med drugim o tem, kako bi Hrvaška, Slovenija in Italija zagotovile skupen nadzor nad t. i. balkansko migrantsko potjo. V zvezi s tem je v intervjuju za Bloomberg Adria govorila tudi slovenska ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar