Cena zemeljskega plina v Evropi se je prvič od začetka vojne v Ukrajini spustila pod 50 evrov za megavatno uro, kar kaže na umirjanje energetske krize na celini.
Od začetka leta se je referenčna cena plina, ki jo določa nizozemska borza TTF (Title Transfer Facility, angl.), znižala za 35 odstotkov, od vrhunca avgusta lani pa za 84 odstotkov. K temu so pripomogli neznačilno visoke zimske temperature, ukrepi za zmanjšanje povpraševanja po plinu, visoke zaloge in večji uvoz utekočinjenega plina (LNG), predvsem iz Združenih držav Amerike (ZDA) in Katarja.
Cena za megavatno uro plina z dobavnim rokom enega meseca je danes na borzi TTF padla za 4,5 odstotka in znaša 49,3 evra. Cena je še vedno višja od povprečja zadnjih let pred rusko-ukrajinsko vojno, a je z današnjim padcem dosegla najnižjo raven od avgusta 2021.
Tveganje za ponovno rast cen plina bi predstavljale nižje temperature, prekinitve v dobavi ali povečana konkurenca s strani azijskih uvoznic za nakupe LNG.
Diverzifikacija virov in račun za tisoč milijard evrov
Evropska unija (EU) je zaradi ruske invazije v Ukrajini uvedla sankcije proti Rusiji, ruski predsednik Vladimir Putin pa se je odzval s prekinitvijo dobave zemeljskega plina po ruskih plinovodih, ki so predstavljali 40 odstotkov evropske porabe. Od januarja do novembra 2022 je ta delež padel na slabo četrtino, kar vključuje tako uvoz plina po plinovodih kot v utekočinjeni obliki. V novembru je znašal slabih 13 odstotkov.
Medtem ko je Evropa ta izpad nadomeščala z ameriškim in katarskim LNG ter večjim uvozom po plinovodih iz Norveške in severnoafriških držav, je cena zaradi omejene dobave rasla in avgusta lani dosegla vrh pri 345 evrih za megavatno uro.
EU je v odziv znižala povpraševanje in povečala zimske zaloge. Poziv državam članicam, da znižajo povpraševanje po plinu za 15 odstotkov, je skoraj dosegel cilj. Povpraševanje po zemeljskem plinu v Evropi je bilo v letu 2022 12 odstotkov nižje od povprečja v obdobju med letoma 2019 in 2021, ocenjuje belgijski možganski trust Bruegel. Slovenija je povpraševanje v tem obdobju znižala za osem odstotkov.
Evropski plinohrami so te dni približno 65-odstotno polni, kar je več od povprečja za ta letni čas. Nemčija ima zapolnjenih 72 odstotkov skladiščnih kapacitet, kažejo podatki organizacije Gas Infrastructure Europe (GIE). Zadostne zaloge za tekočo zimo je EU zagotovila že pred začetkom zime, še vedno pa obstajajo skrbi glede prihodnje zime, saj bi popolna prekinitev ruske dobave in večje povpraševanje v azijskih državah, zlasti na Kitajskem, lahko otežila polnjenje.
Reševanje energetike s tisoč milijardami evrov
Zaradi izpada ruskega uvoza se je več energetskih podjetij lani znašlo v likvidnostnih težavah, saj so bila primorana plin kupovati na promptnih (spot, angl.) trgih po astronomskih cenah. Mnoge evropske države so dokapitalizirale ključne energetske družbe, vključno z Nemčijo, ki je rešila plinskega velikana Uniper s 34,5 milijarde evrov, in nekdanjo evropsko podružnico ruskega Gazproma SEFE s 6,3 milijarde evrov težko finančno injekcijo.
V danes objavljenem četrtletnem poročilu je Uniper napovedal, da bodo najkasneje do leta 2024 razrešili težave, ki so jih povzročili rezi v dobavi plina iz Rusije.
Slovenska vlada pod vodstvom premiera Roberta Goloba je razmišljala o dokapitalizaciji največjega slovenskega trgovca s plinom Geoplin, ki je v večinski lasti Petrola, a so ob koncu novembra družbeniki podjetja odločili, da dokapitalizacija ni potrebna.
Za spopad z energetsko draginjo so države članice EU skupaj namenile okrog tisoč milijard evrov, ocenjuje Bloomberg, od tega 700 milijard evrov v obliki državne pomoči za gospodinjstva in podjetja.
Teksas se vrača
Poleg vojne v Ukrajini je na lanske visoke cene plina vplivala tudi junijska eksplozija v teksaškem izvoznem terminalu Freeport LNG. Terminal ostaja zaprt, v zadnjih mesecih pa je bilo na trgu LNG precej ugibanja, kdaj bo proizvodnja v obratu ponovno stekla.
"Pričakujemo, da Freeport LNG delno zagnan ta mesec, vendar bodo povečane količine izvoza LNG v februarju minimalne," ocenjuje podpredsednica pri analitični družbi Rystad Energy Emily McClain. "Pričakujemo, da bo tovarna vse tri obrate za utekočinjenje vzpostavila marca, s polnim dvigom do začetka aprila."
Freeport LNG predstavlja več kot 20 odstotkov celotnega izvoza LNG iz ZDA, zato je imel izpad v Freeportu pomembno vlogo pri oblikovanju plinskega trga v ZDA in po svetu, ki jo bo ohranil tudi v letu 2023.
"Predvidevamo, da bo izvozno povpraševanje po LNG letos ostalo močno s kombinacijo stalnega evropskega povpraševanja in vrnitve azijskega povpraševanja, zlasti iz Kitajske, kar bo pomagalo podpreti izvozno povpraševanje po ameriškem LNG. Vendar se ta dvig verjetno ne bo zgodil do sredine leta 2023," še napovedujejo pri Rystad Energy.