Leto dni po neprimerljivi energetski krizi, ki je pretresla Evropsko unijo (EU), bodo uradniki v Bruslju razkrili ukrepe za preprečevanje velikih nihanj cen električne energije v prihodnosti.
Medtem ko so nekateri voditelji EU obljubili obsežno prenovo, pa bo verjetno prišlo do reforme, ki bo vse prej kot radikalna. Cene električne energije in zemeljskega plina so namreč padle na delček rekordnih ravni, ki so jih dosegle na vrhuncu krize lansko poletje, zaradi česar je politični pritisk za globoko intervencijo popustil.
Po večmesečnem posvetovanju naj bi Evropska komisija – izvršna veja EU – 14. marca objavila svoj predlog. Cilj je zagotoviti večjo odpornost energetskega trga v regiji po poteku kriznih ukrepov. Med glavnimi cilji so zaščita potrošnikov pred naraščajočimi cenami, oslabitev povezave med elektriko in zemeljskim plinom ter spodbude razvoju obnovljive energije.
Preberi še
Damijan: 'V Evropi imamo zgrešen model regulacije cen energentov'
O energetski krizi in prihodnosti Evrope smo se pogovarjali z ekonomistom in profesorjem na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani Jožetom P. Damijanom.
17.09.2022
"Trg je zelo zapleten in nanj ne želite posegati na hitro," je na dogodku prejšnji teden v Londonu dejala Catherine MacGregor, glavna izvršna direktorica komunalnega podjetja Engie SA. "Resnično se morate prepričati, da razumete posledice, ker moramo imeti trg, ki deluje."
Obravnavanje energetske krize, ki je polno izzivov, je bilo na vrhu politične agende. Kritiki agresivne prenove pravijo, da bi lahko preveč intervencij zmotilo pretok energije v regiji, kratkoročno izpraznilo likvidnost trga in potencialno preprečilo uvedbo obnovljivih virov energije.
"To krizo je rešila zasnova trga električne energije in ne obratno," je prejšnji teden dejal luksemburški minister za energijo Claude Turmes. "Ustvariti moramo zaupanje."
Čas je bistvenega pomena, če naj spremembe začnejo veljati. Po razkritju bo ukrep potreboval podporo nacionalnih vlad in Evropskega parlamenta, kar je lahko dolgotrajen postopek, ki bo vključeval amandmaje. Reforma mora biti dovolj všečna, da pridobi odobritev pred naslednjimi volitvami v Evropski parlament maja 2024 in koncem mandata sedanje komisije, prav tako v letu 2024.
Obstaja tudi globalni zasuk. EU se trenutno poskuša odzvati na zaskrbljenost, da bi se zelena industrija lahko preselila v Združene države Amerike (ZDA) in na Kitajsko, pri čemer je gonilna sila cena, ki jo Evropa plačuje za svojo energijo. Po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) so referenčne cene plina na celini sedemkrat višje kot v ZDA, medtem ko so cene električne energije trikrat višje kot na Kitajskem.
'Targetirana reforma'
Z omejenim manevrskim prostorom regulativne veje EU se bo reforma najverjetneje osredotočila na orodja, ki bodo regiji pomagala izkoristiti prednosti cenejših obnovljivih virov energije v srednje- in dolgoročnem obdobju. Primer je razširitev pogodb s fiksno ceno. To bi lahko tudi pospešilo uvajanje čiste energije v skladu z ambiciozno evropsko podnebno strategijo Green Deal, menijo diplomati, ki se spoznajo na to vprašanje.
"Komisija si prizadeva za ciljno usmerjeno reformo zasnove trga z električno energijo," je za Bloomberg News povedala evropska komisarka za energijo Kadri Simson. "Prednostna naloga bo boljša zaščita potrošnikov pred nestanovitnostjo cen. Omogočiti jim želimo tudi, da imajo več koristi od rasti in nizkih obratovalnih stroškov obnovljivih virov."
V skladu s trenutno zasnovo trga električne energije v EU plin določa ceno za vso moč, ki se prodaja na trgu. To pomeni, da evropski potrošniki nosijo glavno breme ruskega zmanjšanja dobave po njeni invaziji na Ukrajino, njihovi računi pa ne odražajo naraščajočega deleža poceni obnovljivih virov energije, kot so vetrne elektrarne, ki se prodajajo z visokimi maržami.
EU sicer ne namerava spremeniti svojega modela mejnih cen – nacionalne vlade tega namreč ne bi odobrile.
"Nekatere države članice so želele temeljito reformirati sistem mejnih cen. Toda ta razprava se je s ponovnim znižanjem cen nekoliko premaknila," je povedal Klaus-Dieter Borchardt, višji energetski svetovalec pri svetovalnem podjetju Baker McKenzie in nekdanji višji uradnik pri Evropski komisiji. "Na splošno ne pričakujem zelo globoke reforme."
Komisija namerava oslabiti povezavo med plinom in energijo s povečano uporabo pogodb o nakupu električne energije in tako imenovanih pogodb za razliko, pri katerih lahko vlade vlagateljem zagotovijo fiksno ceno.
EU razmišlja, ali naj te pogodbe zajemajo samo nove nizkoogljične zmogljivosti ali tudi nekatere obstoječe vrste proizvodnje. Morgan Stanley je dejal, da pričakuje, da bo Evropska komisija sprejela "mehak" pristop, ki bo zajemal samo nove vire, namesto popolne prenove, ki bi lahko podaljšala pogajanja.
Če bi bile pogodbe na razliko oblikovane ustrezno, bi lahko učinkovito omejile cene električne energije iz čistih tehnologij, meni Sven Kaiser, uradnik pri Svetu evropskih energetskih regulatorjev.
"Cene, ki smo jim bili priča, zlasti lani, so očitno breme za evropske državljane in gospodarstvo," je dejal. "Povsem razumljivo je, da je treba nekaj storiti – pomembno je le, da to storite čim bolj ciljno."
Prevedel: Klemen Balanč; klemen.balanc@bloombergadria.com.
.webp){kind=icon}
