Razogljičenje energetike in industrije postaja nerešljiva uganka

Leta 2022 je svetovna industrija in proizvodnja energije v atmosfero spustila 36,8 gigatone ogljikovega dioksida, kar predstavlja 0,9-odstotno letno rast. Industrija je uspela v lanskem letu zmanjšati izpuste, medtem ko jih je proizvodnja energije povečala. Največ je k porastu prispevalo dodatno kurjenje premoga, dodatno rast pa je preprečila širitev kapacitet proizvodnje energije iz obnovljivih virov, kažejo podatki Mednarodne agencije za energijo (IEA). Čeprav je bilo povečanje izpustov manjše od pričakovanega, njihova rast in trendi za naslednje desetletje kažejo črno sliko v zvezi z zelenim prehodom na globalni ravni.

Model analitikov BloombergNEF kaže, da bi morali pri proizvodnji energije do leta 2030 razpoloviti izpuste ogljikovega dioksida, če želimo do leta 2050 omejiti segretje planeta na 1,8 stopinje Celzija. Zadnje napovedi analitikov Economist Intelligence Unit (EIU) pa kažejo, da se v naslednjih desetih letih energetika po svetu ne bo pretirano ozelenila.

"Sedanja energetska kriza žal kaže, da so izzivi na svetovni ravni in tudi v EU izjemno veliki in bi lahko v preteklosti marsikaj naredili bolje in več," četrtkovo poročilo za Bloomberg Adria komentira Dejan Paravan, generalni direktor Gen Energije. "V energetiki se nič ne zgodi čez noč, zato moramo danes odločno delovati za uresničitev energetskega prehoda."

Zadnje napovedi analitikov EIU pravijo, da se svetovna poraba fosilnih goriv v naslednjem desetletju ne bo znižala. Še več, povpraševanje po nafti in plinu bo do leta 2030 raslo, predvsem v Aziji in na Bližnjem vzhodu. Proizvodnja vetrne in sončne energije bo rasla, a vira globalno ne bosta nadomestila fosilnih goriv, temveč le zadostila povpraševanju po dodatni energiji. To naj bi vsako leto zraslo za odstotek, kažejo podatki IEA, podatki katere so podlaga tudi za napovedi EIU.

K razogljičenju svetovne prozvodnje energije prav tako ne bo ključno pripomoglo 53 jedrskih reaktorjev, ki so po podatkih Statiste trenutno v izgradnji. Največ, kar 15, jih trenutno gradijo na Kitajskem, osem pa v Indiji. Trije se gradijo v Evropski uniji (EU) – dva na Slovaškem in eden v Franciji.

V IEA ocenjujejo, da bo do leta 2030 – po scenariju nadaljevanja obstoječih politik – delež fosilnih goriv v svetovni energijski porabi z 80 upadel na 75 odstotkov, do leta 2050 pa na dobrih 60 odstotkov. Delež pa se ne bo znižal na račun manjše porabe fosilnih goriv, ampak na račun dodatne energije, proizvedene z obnovljivimi viri.

Delež energije, proizvedene iz obnovljivih virov, bi moral sicer po oceni IEA do leta 2050 znašati 70 odstotkov, če želimo doseči ogljično nevtralnost in zaustaviti segrevanje planeta. Sodeč po trenutnih trendih se to ne bo zgodilo, čeprov naj bi se količina energije, proizvedene iz obnovljivih virov, do leta 2032 potrojila.

Bi morala Evropska unija aktivneje pristopiti k spodbujanju globalnega zelenega prehoda?

"Zelo pogrešam jasno evropsko zunanjo politiko, prav tako gospodarsko," je v telefonskem pogovoru za Bloomberg Adria povedala Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). "Evropa nima resne zunanje politike, okrog nas pa Indija, Kitajska in druge države ne razmišljajo, da bi zmanjšale porabo fosilnih goriv."

Ob tem je kritična tudi do izvrševanja politike zelenega prehoda v Evropi, predvsem do Nemčije, ki je zaradi zapiranja jedrskih elektrarn in izpada ruskega plina ponovno odprla svoje rudnike in termoelektrarne. "Politika govori eno, dela pa drugo," je kritična Nahtigal, ki se boji, da tudi v Evropi ne bomo uspešno prenehali uporabljati fosilnih goriv.

Paravan ob tem meni, da odvisnost od uvoženih fosilnih goriv neugodno vpliva na konkurenčnost evropskega in slovenskega gospodarstva, zato mora Evropa vse sile usmeriti v vzpostavitev samooskrbnega in nizkoogljičnega elektroenergetskega sistema. "V Sloveniji to pomeni intenzivna vlaganja v vse obnovljive vire energije in dolgoročno rabo jedrske energije z izgradnjo nove jedrske elektrarne," je dejal Paravan in dodal, da bi lahko bil drugi blok jedrske elektrarne Krško zgrajen do leta 2035.

Na GZS so sicer pripravili načrt, kako do leta 2035 v Sloveniji zagotoviti zeleno energetsko samozadostnost. Ta vključuje takojšen pristop k izgradnji drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem, izgradnjo majhnih hidroelektrarn in izkoristek degradiranih območij za postavitev sončnih elektrarn.

Nahtigal dodaja, da si tudi gospodarstvo prizadeva za energetsko samozadostnost, predvsem z gradnjo sončnih elektrarn. A na tem področju se redno soočajo s težavami. "Izziv v Sloveniji je priti do dovoljenj za postavitev sončnih elektrarn, dodaten izziv je tudi pri priklapljanju v omrežje," nam je dejala prva dama GZS. "Ko podjetjem zmanjka prostora na strehi, bi vlagala tudi v solarna polja kje drugje. Težava pa je tudi v tem, da solarna energija vse industrije ni dovolj močna."

Dopolnjeno z izjavami Dejana Paravana v tretjem in desetem odstavku.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar