Evropa ocenjuje, koliko pritiska iz Kitajske še prenese

Ko so aprila španskemu premierju predstavili revolucionarno zasnovo plavajoče vetrne turbine za uporabo na morju, je bil trenutek za Sönkeja Siegfried­sena grenko-sladek.

Nemški inženir je svojo zamisel razvijal sedem let. Toda Pedro Sanchez je bil na Kitajskem, inovativno platformo z dvema rotorjema pa mu je predstavilo podjetje Ming Yang Smart Energy iz Zhongshana, ki je patent od nemškega izumitelja odkupilo na podlagi licenčne pogodbe, po kateri je za vsako izdelano enoto plačalo licenčnino.

Najbolj boleče je bilo, da je njegovo lastno podjetje tri mesece prej prenehalo poslovati, potem ko ni uspelo najti evropskih partnerjev.

"Kitajskemu podjetniku je s pomočjo mojega dizajna uspelo zgraditi uspešno podjetje," je Siegfriedsen povedal v intervjuju.

Ming Yang na prošnjo za komentar ni odgovoril.

Ta primer ponazarja enega od številnih načinov, kako kitajski tekmeci evropska podjetja vse bolj prekašajo, prehitevajo z inovacijami ali pa jih premagujejo z večjimi finančnimi zmogljivostmi.

Takšne pritožbe v Evropi niso nove. Tudi na področju sončne energije je Kitajska svoje znanje gradila z uvozom opreme iz Evrope, njenim proučevanjem in nato povečevanjem proizvodnje do te mere, da je izrinila evropske tekmece.

Toda vprašanje postaja vse bolj pereče za voditelje EU, ki želijo prihodnji mesec na vrhu v Bruslju odgovoriti s kombinacijo novih carinskih ukrepov, nadzora izvoza in preverjanja naložb.

Nova analiza Bloomberg Economics kaže, da je izguba tržnega deleža zaradi kitajskih proizvajalcev v zadnjih letih 27-člansko EU leta 2025 stala 0,7 odstotka bruto domačega proizvoda oziroma skoraj 150 milijard dolarjev. Leto prej je bil ocenjeni vpliv 0,5 odstotka BDP.

"Hitra rast"

"Kitajska prevlada v naprednih proizvodnih sektorjih hitro narašča," je dejala Nicole Gorton-Caratelli, ekonomistka za trgovino pri Bloomberg Economics, ki je poročilo pripravila skupaj z Maevo Cousin.

Med prvim kitajskim šokom pred 25 leti je hiter napredek v delovno intenzivni proizvodnji izdelkov z nizko dodano vrednostjo prizadel proizvajalce tekstila, igrač in gospodinjskih aparatov. Nasprotno pa so imeli izvozniki industrijske in transportne opreme, zlasti v Nemčiji, koristi od vse večjega kitajskega uvoza.

Tokrat so v središču dogajanja napredni sektorji, kot sta avtomobilska industrija in strojništvo. Na Kitajskem izgubljajo prodajo ravno v času, ko kitajska podjetja vse bolj prodirajo na evropski trg, hkrati pa jih kitajski tekmeci izrivajo tudi z drugih trgov.

"Evropska podjetja izgubljajo tržni delež na Kitajskem, v Evropi in preostalem delu sveta," je dejala Gorton-Caratelli.

Ker Washington uvaja lastne protekcionistične ukrepe, so se voditelji EU znašli na poti kitajskega izvoznega vala. Težko najdejo ustrezen odgovor, saj jih skrbi možnost povračilnih ukrepov proti gospodarstvu EU, vrednemu 18.000 milijard evrov (21.000 milijard dolarjev).

Eden od diplomatov EU je dejal, da morajo v bistvu izbirati med sedanjim, manj intenzivnim šokom, ki grozi, da bo izbrisal nekatere industrije, in pripravljenostjo sprejeti večje kratkoročne posledice, da bi ta delovna mesta ohranili tudi v prihodnje.

S tem pogledom se strinjajo tudi v Pekingu, kjer so kitajski uradniki prepričani o svojem položaju.

"Osnovna logika trgovinske vojne ni v tem, kdo zmaga ali izgubi, temveč v sposobnosti povzročanja škode," je dejal Tu Xinquan, nekdanji svetovalec kitajskega ministrstva za trgovino. "Na koncu gre za preizkus, katera stran je sposobnejša prenesti to škodo."

Kljub temu je med evropskimi poznavalci Kitajske v zadnjem času opaziti precej aktivnosti, k čemur je spodbudil pomemben premik v Nemčiji.

Oblikovalci politik in vodilni v največjem evropskem gospodarstvu so doslej dosledno nasprotovali strožjim ukrepom proti Pekingu, saj so se bali povračilnih ukrepov, usmerjenih proti njihovim izvoznikom. Toda njihovo nasprotovanje je v zadnjem času oslabelo, saj so grožnje nemškim delovnim mestom in podjetjem postale vse bolj neposredne.

Kancler Friedrich Merz je po sestanku junija spremenil stališče, potem ko so tako predstavniki industrije kot sindikati pozvali k odločnejšim ukrepom, je povedala oseba, seznanjena z njegovim razmišljanjem. Izvršni direktor Volkswagna Oliver Blume je julija analitikom dejal, da bi morala EU carine na kitajska električna vozila razširiti tudi na hibridne avtomobile.

Leta 2024 je bil eden vodilnih nasprotnikov takšnih ukrepov med nemškimi proizvajalci avtomobilov. Od takrat se je konkurenca kitajskih tekmecev zaostrila, Volkswagen pa se je v začetku tega meseca dogovoril o načrtu za ukinitev 50.000 delovnih mest, kar predstavlja približno osem odstotkov njegove globalne delovne sile.

Ta premik je Nemčijo približal Franciji. Francoski predsednik Emmanuel Macron je prav tako julija dejal, da državi "še nikoli nista bili tako usklajeni glede Kitajske". Od takrat si uradniki iz obeh prestolnic prizadevajo oblikovati skupno stališče.

Friedrich Merz med lanskim obiskom tovarne podjetja BASF AG v Düsseldorfu.

Paket ukrepov, ki ga želijo evropski uradniki do oktobra pripraviti za voditelje EU, bi lahko po besedah virov, seznanjenih s pogajanji, vključeval mehanizem, ki bi podjetja spodbudil k zmanjšanju odvisnosti od kitajskih dobaviteljev, pa tudi nov instrument za uvedbo carin za celotne industrijske panoge po vzoru ameriškega ukrepa iz 301. člena. Takšen ukrep, za katerega se zavzemajo države, kot je Francija, bi bil precej bolj prožen od orodij, ki jih ima EU trenutno na voljo.

"Izdelano v Evropi"

Evropska komisija želi kitajsko prevlado omejiti tudi z novimi pravili "Made in Europe", katerih cilj je zmanjšati odvisnost EU od kitajskih naložb, ter s spremembami pravil o javnem naročanju, ki bodo oblastem omogočile izločitev kitajskih podjetij.

Nemška vlada pa še vedno ni enotna glede tega, kako daleč naj gre pri zaostrovanju politike do Kitajske, obenem pa si prizadeva preprečiti povračilne ukrepe Pekinga. Položaj je dodatno zapletla zmaga skrajne desnice na deželnih volitvah v začetku tega meseca, ki je pretresla politični vrh v Berlinu in bi lahko najvišje predstavnike oblasti odvrnila od vprašanja Kitajske.

Zato nekateri evropski uradniki zasebno dvomijo, da bo ostrejša retorika jeseni prerasla v konkretne ukrepe.

Evropska komisija, ki EU zastopa v trgovinskih pogajanjih, še vedno upa, da bo Kitajsko mogoče prepričati k ukrepom za bolj uravnoteženo trgovino z EU. Pogovore s Pekingom bo nadaljevala ves september, so povedali viri. Za zdaj pa ni videti veliko znakov napredka.

Peking je medtem jasno pokazal, da je Kitajska pripravljena odločno odgovoriti na vsako zaostrovanje trgovinskih napetosti. Kitajski uradniki so stopili v stik tudi z državami članicami, ki so Pekingu bolj naklonjene in bi lahko nasprotovale odločnejšim ukrepom, so povedali poznavalci.

Kitajska zavrača ključno trditev EU, da državne subvencije in presežne proizvodne zmogljivosti izkrivljajo konkurenco. Kot dokaz, da konkurenčne prednosti niso nujno posledica nepoštenih praks, izpostavlja trgovinske presežke Evrope in ZDA v sektorjih, kot so letalstvo, farmacija in napredne tehnologije.

Kitajska je v zadnjih letih razširila nabor pravnih in gospodarskih povračilnih ukrepov, v trgovinskih sporih z ZDA pa je lahko videla, kako učinkoviti so lahko.

Julija je Peking na sankcije EU proti kitajskim podjetjem, obtoženim podpore ruski vojni v Ukrajini, odgovoril z uvrstitvijo enakega števila evropskih organizacij na črni seznam, med njimi tudi nemškega obrambnega velikana Rheinmetall AG.

Avgusta je Kitajska organizacijam prepovedala sodelovanje pri preiskavi EU o načrtovanem prevzemu nemške družbe Ceconomy AG s strani kitajskega spletnega trgovca JD.com Inc. Peking je zahteve EU po posredovanju informacij označil za nezakonite.

Ta opozorilna ukrepa pa sta bleda v primerjavi z možnostjo ponovnega zaostrovanja razmer na področju dobave redkih zemelj. Kitajska obvladuje dobavo ključnih magnetov, ki se uporabljajo v številnih evropskih izdelkih, od avtomobilov do dronov in robotov. Lani so bile nekatere proizvodne linije tik pred zaustavitvijo, potem ko je Peking uvedel omejitve njihovega izvoza.

Kitajska je zaradi uspeha pri tem, da je ameriškega predsednika Donalda Trumpa lani prisilila k umiku dela tarifnih ukrepov, postala bolj samozavestna, je dejal visoki evropski uradnik.

"Če se bodo evropske države spustile v trgovinsko vojno s Kitajsko, morajo biti v celoti pripravljene na posledice," je dejal Cui Hongjian, nekdanji kitajski diplomat in direktor Centra za študije EU na pekinški univerzi za tuje študije. "Kitajska ima pomemben vzvod."

Evropska komisija medtem pripravlja različne scenarije za pogajanja in preučuje, kaj bi lahko Peking zahteval ter kako bi se EU na to odzvala. Možnosti segajo od ustavitve obstoječih preiskav kitajskega blaga do zagotovitve neomejenega dostopa kitajskih podjetij do evropskega trga, kar bi pomenilo velik odmik od dosedanje politike EU, so povedali poznavalci pogovorov.

Preden se bodo voditelji EU 15. oktobra zbrali v Bruslju, se bo ameriški predsednik Donald Trump konec septembra v Washingtonu srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom.

Pričakuje se, da bosta na srečanju podaljšala obstoječe, čeprav krhko trgovinsko premirje. To bi Kitajski izboljšalo pogajalski položaj v morebitnem sporu z EU in verjetno še dodatno zmanjšalo pripravljenost Unije na odločne ukrepe, menijo poznavalci evropskih razprav.

Medtem ko evropske institucije pripravljajo odziv, številni proizvajalci na celini krčijo svoje poslovanje ali pa naložbe preusmerjajo zunaj EU.

Christophe André, izvršni direktor belgijskega proizvajalca plastike Vynova, je julija napovedal zaprtje obrata na Nizozemskem, v katerem je delalo približno 100 ljudi. Kot razlog je navedel "močan pritisk zaradi presežnih proizvodnih zmogljivosti na svetovni ravni".

Lokacija BASF Zhanjiang Verbund v mestu Zhanjiang v provinci Guangdong na Kitajskem. Fotograf: Gilles Sabrié/Bloomberg.

Drugi, denimo nemška skupina Schaeffler Group in BASF SE, se pred kitajsko konkurenco poskušajo zaščititi tako, da krepijo povezave s Kitajsko oziroma kitajskimi podjetji.

"Vsak lahko vidi, kako močna je tam konkurenca," je julija analitikom dejal izvršni direktor Mercedesa Ola Källenius. "Toda Kitajska je in ostaja največji avtomobilski trg na svetu. Gre za ekosistem, v katerem moraš biti prisoten."

Za Siegfried­sena, inženirja, ki je razvil vetrno turbino, je nevarnost v tem, da bi enaka usoda doletela tudi druga evropska podjetja. Od sklenitve licenčnega dogovora z njim je Ming Yang v Južnokitajskem morju postavil 17-megavatni generator in pripravil prve načrte za novega, kar trikrat večjega.