.webp){kind=icon}
Emmanuel Macron je prvi francoski predsednik v zgodovini, ki mu na volitvah ni uspelo obdržati parlamentarne večine. Njegovo centristično zavezništvo je prejelo 245 mandatov (289 je potrebnih za absolutno večino) in ostaja največja parlamentarna stranka, a bodo za uresničitev svoje agende morali iskati koalicijske partnerice. Med najbolj izpostavljenimi predlogi sta pokojninska reforma, s katero želi Macron podaljšati mejo za upokojitev z 62 na 65 let, in davčna reforma.
Druga največja stranka s 131 sedeži v parlamentu je Nupes, leva stranka pod vodstvom Jeana-Luca Melenchona. Skrajno desna stranka Nacionalna fronta Marine le Pen je osvojila 89 sedežev, 61 sedežev pa je pripadlo desni sredini. Ni še jasno, ali bo Macron oblikoval enovito koalicijo ali bo za svoje reforme sproti iskal podporo drugih strank.
"Situacija predstavlja tveganje za našo državo glede na izzive, s katerimi se soočamo tako v Franciji kot širše,« je rezultat komentirala Elizabeth Borne, francoska premierka. »Treba bo sprejemati prave kompromise, da bomo delali dobro za Francijo."
Rezultat bi lahko pomenil tudi priložnost za Macrona, meni zgodovinar Jean Garrigues, ki redno piše o francoski politiki: "Macron se bo moral po novem pogajati za sprejem zakonov, s čimer bi se lahko znebil videza samodržca, ki ga spremlja vse od leta 2017."
Macron je sicer v prvem mandatu izgubil precej volivcev, ki so bili nezadovoljni s predlogom pokojninske reforme, družbeno neenakostjo in upravljanjem z epidemijo covida-19.
Trgi se še niso uspeli zares odzvati na novico, vrednost evra pa je na azijskih borzah danes nekoliko oslabljena.
Prevedel in priredil: Klemen Balanč, klemen.balanc@bloombergadria.com
