.webp){kind=icon}
Mednarodni denarni sklad (MDS) naj bi pripravljal obsežen paket pomoči za Ukrajino, s čimer želi posojilodajalec tej državi pomagati pri obnovi porušene infrastrukture in hkrati privabiti tudi druge potencialne investitorje. Bloomberg ob tem poroča, da je do realizacije ambicioznega načrta pomoči in obnove kar precej resnih ovir. V prvi vrsti bi se morale s pogoji strinjati države članice kluba G7 in obstoječi ukrajinski upniki.
Zahtevno operacijo dodatno zapleta statut MDS, ki omejuje izdajanje posojil državam, vpletenim v oboroženi konflikt. Zato bi se morala vlada v Kijevu zavezati k izpolnjevanju razmeroma strogih pogojev, hkrati pa tudi uspešno zaključiti že lani dogovorjeni posebni štirimesečni program reform, še poroča Bloomberg, ki se sklicuje na neimenovane vire. Med predvidenimi ukrepi, ki naj bi jih pred odobritvijo milijardne pomoči izpeljala vlada pod vodstvom predsednika Volodomirja Zelenskega, izstopajo davčna reforma, krepitev domačega financiranja, oživitev domačega dolžniškega trga in zagotavljanje neodvisnosti centralne banke.
Program predvideva izplačila v obdobju od treh do štirih let, napovedana vrednost celotnega posojila pa je med 14 in 16 milijardami dolarjev. V prvem letu odobritve je predvidenih od pet do sedem milijard dolarjev sredstev, še trdi neimenovani vir. Bloomberg v zvezi s časovnico navaja, da naj bi bila končna struktura posojila dogovorjena do konca marca, prva tranša pa izplačana že aprila. Eden od ciljev pomoči je tudi ustvarjanje stimulativnega ozračja za pojav javnih in zasebnih vlagateljev v Ukrajino.
MDS ocenjuje, da bi si morala Ukrajina na mednarodnih finančnih trgih zagotoviti najmanj 39,5 milijarde dolarjev, medtem ko je tamkajšnji finančni minister Sergij Marchenko dejal, da bo proračunski primanjkljaj v letu 2023 znašal 3,5 milijarde dolarjev, kar bi skupaj znašalo približno 42 milijard dolarjev.
Letos bo država zelo verjetno potrebovala še približno osem milijard dolarjev za obnovo kritične infrastrukture, ki so jo poškodovali ruski napadalci, medtem ko poznavalci razmer ocenjujejo, da se bodo ukrajinske potrebe po financiranju obnove po zaključku vojne še bistveno povečale. Poleg pomoči MDS je Evropska unija (EU) Ukrajini letos zagotovila že 19,5 milijarde dolarjev finančne pomoči, Združene države Amerike (ZDA) pa naj bi prispevale približno dodatnih deset milijard dolarjev.
Ne nazadnje EU v zvezi s pomočjo Ukrajini razmišlja tudi o uporabi zaseženih sredstev ruske centralne banke kot jamstva za najem posojil. 36,8 milijarde dolarjev, kolikor je Bruselj ob začetku ruskega napada na Ukrajino zasegel Kremlju, bi namreč lahko po oceni pravnikov Evropske komisije zastavili za pridobivanje dodatne denarne pomoči za obnovo Ukrajine. Načrt naj bi bil pravno izvedljiv pod pogojem, da ruska centralna banka ne bi bila razlaščena in da se ji nekoč povrne glavnico skupaj z obrestmi.
