Ustavno sodišče o dohodninskem zakonu ta teden še ne bo presojalo

Potem ko je državni zbor na izredni seji sredi decembra sprejel spremembe Zakona o dohodnini, sta Slovenska demokratska stranka (SDS) in Nova Slovenija (NSi) uslišali pozive delodajalskih organizacij in zadnji delovni dan lanskega leta vložili zahtevo za presojo ustavnosti zakona. Glede na objavljeni dnevni red Ustavno sodišče RS ta teden o zahtevi še ne bo odločalo, čeprav so pobudniki sodišču predlagali, naj zahtevo obravnava absolutno prednostno.

Kot smo že poročali, Golobov dohodninski zakon razveljavlja uvedene spremembe Janševe vlade, med drugim v nasprotju z veljavno ureditvijo ukinja postopen dvig splošne davčne olajšave, zvišuje obdavčitev samostojnih podjetnikov, otežuje notranje lastništvo podjetij in zvišuje davčno stopnjo pri oddajanju premoženja v najem. "Rešitve v ZDoh-2A so neustavne, neskladne z načelom pravne države, neskladne z načelom enakosti, so retroaktivne in deloma posegajo tudi v pravico do zasebne lastnine," menijo predlagatelji pobude.

Tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora (ZPS) je v dveh ločenih mnenjih ugotovila, da so določeni deli zakona neskladni z Ustavo RS. Kot primer navajajo prekinjen tek zvišanja splošne davčne olajšave in s tem posledično njeno znižanje. V zakonodajnem postopku mnenje ZPS ni bilo upoštevano.

Izvajanje zakona pod vprašajem

Podpisniki pobude so predlagali, naj sodišče do svoje končne odločitve o ustavnosti izpodbijanih določb zakona v celoti zadrži njihovo izvrševanje. "Dohodninski zakon poleg ukrepov, ki niso v celoti dodelani, uveljavlja nekatere ukrepe, ki so neskladni z načelom enakosti pred zakonom, deloma pa nesorazmerno posegajo v pravico do zasebne lastnine: vsakoletna splošna olajšava ne sme biti nižja od nujnih življenjskih stroškov," so zapisali v pobudi. 

Po njihovem mnenju se nastop težko popravljivih neustavnih posledic lahko prepreči le tako, da ustavno sodišče zadrži izvrševanje navedenih določb zakona do končne odločitve. Jih bodo ustavni sodniki uslišali? "Mislim, da obstajajo dobri vsebinski argumenti za zadržanje izvajanja zakona," meni odvetnik in davčni strokovnjak Ivan Kranjec iz podjetja CMS Reich‑Rohrwig Hainz.

Ob tem opozarja, da je ključno, kakšna je bila vsebina pobude za presojo ustavnosti in kako je predlagatelj utemeljeval obstoj težko popravljivih posledic. "Če so ta del slabo utemeljili, potem (kljub vsebinsko spornim določbam) ni nujno, da bo začasnemu zadržanju zakona ugodeno," pojasnjuje Kranjec.

"Če bo ustavno sodišče sledilo svoji dosedanji praksi, je pričakovati, da bo izvrševanje zakona zaustavilo do dokončne odločitve o njegovi ustavnosti, kar pomeni, da nov davčni režim ne bo uveljavljen," pa je pred časom povedal pravnik Matej Avbelj, redni profesor za evropsko pravo na Novi univerzi. Po njegovih besedah bo ustavno sodišče v primeru utemeljene pobude izpodbijane odločbe razveljavilo. "V takem primeru pač ostane v veljavi obstoječi davčni režim, vse do morebitnega sprejema novega, ustavno skladnega zakona," pravi Avbelj.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar