.webp){kind=icon}
Predsednik Združenih držav Amerike (ZDA) Joe Biden je podpisal proračunski zakon, težak 1,7 bilijona dolarjev. Dogovor med demokrati in republikanci je rešil financiranje programov zvezne vlade za fiskalno leto 2023 in preprečil zaustavitev njihovega delovanja. Na Vzhodu pa je potekal telefonski sestanek vodje kitajske komunistične partije Xija Jinpinga in ruskega predsednika Vladimirja Putina. Slednji je odnos med državama označil za najboljšega v zgodovini.
Proračunski zakon ZDA vključuje 47 milijard dolarjev pomoči za Ukrajino, s čimer bo skupna pomoč državi, ki se že 11. mesec spopada z rusko vojaško agresijo, presegla sto milijard dolarjev. ZDA so letos Ukrajini namenile za 65 milijard dolarjev pomoči. Republikanci so sicer zahtevali, da se pomoč Ukrajini črta iz proračuna, a so na koncu popustili. So pa dosegli, da v proračunu ni več sredstev za cepljenje proti covidu-19 in testiranje nanj, poroča Bloomberg.
Če še en mesec nazaj v takšni spremembi večina ne bi videla nič spornega, pa je po vnovičnem izbruhu epidemije na Kitajskem možnost, da se virus ponovno razširi v druge dele sveta, povišana. V ZDA bo od 5. januarja dalje v veljavi obvezno testiranje na covid-19 za potnike iz Kitajske. V ZDA je sicer 68 odstotkov prebivalstva polno cepljenih.
Čeprav ima Xi Jinping polne roke dela s krmarjenjem med obvladovanjem epidemije covida-19 in zagotavljanjem pogojev za gospodarsko rast, je našel čas za virutalni sestanek s kolegom Putinom. Slednji si želi poglobiti vojaško sodelovanje s Kitajsko, ki pa ima težave z rusko vojaško agresijo v Ukrajini. Kljub temu naj bi bilo tudi v interesu Kitajske, da državi poglobita strateško sodelovanje, poroča Bloomberg.
Vojna v Ukrajini načela dogovor o "neomajnem" sodelovanju
Čeprav Kitajska do sedaj ni uspela obsoditi ruske vojaške invazije na Ukrajino, je Putinova vojna zamajala odnos med državama. Kitajska je sicer obtožila ZDA, da so s provokacijami in širjenjem severnoatlantskega zavezništva NATO na vzhod Putina prisilile v vojaško posredovanje. Zaradi dolgo trajajoče vojne in njenega vpliva na svetovno gospodarstvo pa naj bi se Xi nekoliko oddaljil od Putina.
Rusija se zaradi ekonomskih sankcij držav Zahoda vedno bolj obrača proti partnerjem na Vzhodu. Letos so povečali izvoz surove nafte in zemeljskega plina na Kitajsko in v Indijo – in sicer tistega plina in nafte, ki bi sicer romala v Evropo.
Obe državi sicer potrebujeta podporo druga druge – Rusija pri vojni v Ukrajini, Kitajska v zvezi s Tajvanom in drugimi zapleti z zahodnimi državami. Obe pa računata druga na drugo tudi v želji po izgradnji multipolarnega sveta, v katerem ZDA ne bi več imele dominantnega položaja.
