.webp){kind=icon}
Pandemija smrtonosnega virusa, ki se je začela marca 2020, je močno vplivala na naša življenja. V začetku leta 2023 bo pandemija covida-19 vstopila v svoje tretje leto, v tem času pa se je večina sveta naučila živeti z virusom. Čeprav Svetovna zdravstvena organizacija (World Health Organization – WHO, angl.) upa, da se bomo prihodnje leto poslovili od globalne pandemije, se situacija na Kitajskem ravno ob vstopu v novo leto zaostruje.
Že iztekajoče se leto je veljalo za začetek konca covida-19, četudi je v prvih mesecih za porast okužb poskrbela različica omikron. Po tem valu so se ponovno odprle šole, odpravljena je bila uporaba mask v javnih prostorih, mednarodna potovanja pa so postala manj zapletena.
"Ta čas lansko leto je covid-19 ubijal 50 tisoč ljudi na teden. Prejšnji teden je umrlo manj kot deset tisoč ljudi," je na novinarski konferenci pred dvema tednoma dejal generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus. "Prehodili smo dolgo pot. Upamo, da bomo na neki točki naslednje leto lahko rekli, da covid-19 ni več globalna zdravstvena kriza."
Novi koronavirus je bil razglašen za javnozdravstveno krizo 30. januarja 2020, 11. marca pa je WHO razglasil pandemijo. Od takrat je bilo po podatkih WHO globalno zabeleženih 650 milijonov primerov okužbe in 6,6 milijona z virusom povezanih smrti.
Pandemija je posegla v normalno delovanje zdravstvenih sistemov, od otroške imunizacije do testiranj za raka. V nekaterih državah se je znižala življenjska doba, težave z duševnim zdravjem pa so se povečale. Vse več vemo o učinkih t. i. dolgega covida, kriza pa je razkrila tudi pomanjkljivosti v javnih zdravstvenih sistemih mnogih držav, tudi v Sloveniji.
Epidemiologi so še vedno pozorni na pojav novih različic virusa, ki bi lahko znižale učinkovitost cepiv in zdravil, zdravstvene inštitucije pa predvsem ljudi s slabšim imunskim sistemom pozivajo k nadaljnji uporabi mask in spremljanju možnosti za cepljenje. WHO glavni poudarek daje prav povečanju stopnje precepljenosti, predvsem med ogroženo populacijo. Dobri dve tretjini svetovnega prebivalstva sta po podatkih WHO prejeli vsaj en odmerek cepiva, a v državah v razvoju ta delež znaša le četrtino.
Razlike v stopnji testiranja za covid in stopnji precepljenosti "še naprej ustvarjajo popolne pogoje za pojav nove zaskrbljujoče različice, ki bi lahko povzročila večjo smrtnost", je dejal Tedros.
Evropska komisija v septembrskem poročilu o kovidnih strategijah za prihajajočo zimo državam članicam Evropske unije (EU) predlaga povečanje precepljenosti prebivalstva z nadaljnim ozaveščanjem o njegovih prednostih in zagotovitev oskrbe tistim, ki trpijo za dolgim covidom.
Približno tri četrtine primerov okužb in tri četrtine vseh smrti je bilo v dveh letih pandemije zabeleženih v Evropi in Ameriki, kažejo podatki WHO.
Novi izbruhi na Kitajskem
Ob odpravi politike ničelne tolerance (Covid Zero, angl.) se na Kitajskem ob koncu leta povečuje število okuženih in umrlih zaradi covida-19, sodeč po novi podatkovni analizi, ki občutno presega uradne podatke iz Pekinga.
Kitajska po vsej verjetnosti beleži milijon okuženih in okrog pet tisoč umrlih na dan, kaže analiza londonske raziskovalne družbe Airfinity, ki se ukvarja z zdravstvenimi napovedmi in spremlja pandemijo od njenega začetka. Trenutni val okužb bi lahko dosegel vrh v januarju pri 3,7 milijona dnevnih primerih, temu pa bi lahko sledil še en porast v marcu, ki bi dnevno število okužb še povečal na 4,2 milijona.
Uradni podatki sicer pričajo o približno tri tisoč dnevnih primerih v zadnjih dneh decembra in manj kot desetih zabeleženih smrtih od začetka meseca. Kitajske oblasti so spremenile tudi metodologijo poročanja o okužbah in smrtih. Ukinitev množičnih testiranj pomeni, da mnogo okužb ni zabeleženih, kot umrle zaradi covida-19 pa Kitajska šteje le tiste okužene, ki so umrli zaradi respiratorne bolezni, ne pa tudi okuženih, ki so umrli zaradi kakšne druge pridružene bolezni.
Bloomberg
"Za Kitajsko je ključnega pomena, da najprej okrepi precepljenost in poveča imunost, da lahko nato sprosti politiko ničelne tolerance, predvsem zaradi obsega njihove starejše populacije," pravi Louise Blair, vodja za cepiva in epidemiologijo pri podjetju Airfinity. "Kitajska bi potrebovala hibridno imunost, ki bi državi omogočila, da pričaka bodoče valove z minimalnim učinkom, kar se je izkazalo za uspešno v ostalih državah in regijah."
O resnejši situaciji, kot jo kažejo uradni podatki, pričajo tudi poročila iz Šanghaja o preobremenjenih bolnišnicah, praznih policah v lekarnah, zaprtih lokalih zaradi porasta bolniških odsotnosti, zaprtih šolah in praznem javnem prevozu. Prebivalci tako podoživljajo dvomesečno zaprtje iz aprila, ko se je gospodarstvo 25-milijonske proizvodne prestolnice z enim najprometnejših pristanišč na svetu skrčilo za 14 odstotkov.
Po novem letu nas čaka nekaj več okužb
Slovenija v decembru beleži okrog 1.700 primerov okužb na dan, hospitaliziranih pa je nekaj več kot 120 okuženih. Od začetka pandemije je umrlo skoraj sedem tisoč ljudi, kažejo podatki sledilnika za covid-19.
Precepljenost v Sloveniji je pri 56,9 odstotka precej nižja od evropskega povprečja 73 odstotkov, kažejo podatki Evropskega centra za nadzor bolezni (ECDC). Tudi v kategoriji odrasle populacije (nad 18 let) je v Sloveniji dva odmerka prejelo 66 odstotkov ljudi, v Evropi pa 82 odstotkov.
Sredi decembra je bil pri 1.800 okuženih dosežen vrh jesenskega vala okužb; po napovedi portala covidslo.net, ki zbira podatke o poteku pandemije pri nas, pa nas v začetku januarja čaka še en manjši porast, predvsem zaradi silvestrovanj. Število smrtnih primerov bi lahko naraslo s trenutnih dveh do treh na tri do štiri na dan.
