.webp){kind=icon}
Slovenski premier Robert Golob je na torkovem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu nagovoril evropske poslanke in poslance. Glavne teme nagovora so bile energetske kriza, prehranski sistem in širitev Evropske unije (EU) na Zahodni Balkan. Medtem sta se mu na domačem političnem prizorišču decembra odprli dve fronti – ena z gospodarstvom in druga s policijo.
"Ne zdi se mi, da notranji energetski trg trenutno deluje dobro. Zdi se, da se na trgu izvajajo špekulacije, v okviru katerih se ustvarja profit v imenu zasebnih interesov in ne v interesu evropskih državljanov," je v nagovoru dejal Golob.
Ob tem je poudaril, da ni zadovoljen z ukrepi, ki jih je doslej predlagala Evropska komisija, in pozval k večji odločnosti, med drugim glede cenovne kapice za plin. Prav tako je pozval h krepitvi zmogljivosti obnovljivih virov energije, predvsem vetra na severu in sonca na jugu kontinenta. Prihodnost vidi tudi v večjih kapacitetah za shranjevanje energije, vsi ti dejavniki skupaj pa bi lahko v roku desetih let zagotovili energetsko neodvisnost Evrope, meni Golob.
Energetski ministri EU se na srečanju dogovarjajo o ukrepu cenovne kapice na zemeljski plin. Češko predsedstvo je predlagalo kompromisni predlog, ki bi omejil ceno plina na 220 evrov za megavatno uro, a države ostajajo razdeljene. Če ministri ne bodo sprejeli dogovora, ga bodo skušali doseči voditelji držav na četrtkovem srečanju.
Golob priporoča dieto z manj mesa in več zelenjave
Slovenski premier se je v govoru dotaknil tudi vprašanja prehranskega sistema, ki je po njegovem mnenju nevzdržen. Pozval je k uživanju manjših količin mesa in več hrane rastlinskega izvora. "Če ne bomo temeljito spremenili načina prehrane in proizvodnje hrane, ne bomo dosegli podnebnih ciljev", je opozoril. V govoru se je zavzel tudi za hitrejše vključevanje Bosne in Hercegovine v članstvo v EU.
Vroče na domačem političnem parketu
Medtem ko skuša Golob v Evropskem parlamentu uveljaviti svoj ugled poznavalca področja energetike, je situacija na domačem političnem parketu najbolj vroča, odkar je Golob prevzel vodenje vlade.
Zaradi spora glede kadrovanja v policiji je vlado zapustila prva članica, notranja ministrica Tatjana Bobnar. V javnost je namreč prišla informacija, da naj bi Golob in ljudje blizu njega pritiskali na vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjana Lindava glede kadrovskih menjav v policiji in v zvezi z ustanovitvijo službe za varovanje predsednika vlade. Po odstopni izjavi notranje ministrice, ki jo je premier sprejel, je iz stranke Gibanja Svoboda izstopila nekdanja podpredsednica stranke Marta Kos. Svoj odstop je komentirala kot neposredno podporo Tatjani Bobnar. Predstavniki Golobove stranke stojijo za njenim predsednikom, prav tako koalicijski partnerji. Toda afera je zadala prvo rano v navidezno neprebojni Golobovi vladavini.
Fronta, ki se bo verjetno zavlekla tudi v naslednje leto, pa se je odprla na relaciji s predstavniki gospodarsstva. V odprtem pismu so predstavniki petih gospodarskih združenj kritizirali ukrepe Golobove vlade za zamejitev visokih cen električne energije. Kljub pozivom, da ob tako visokih cenah električne energije slovenska podjetja ne bodo mednarodno konkurenčna – niti z 1,2 milijarde evrov težko državno pomočjo podjetjem – in da naj državni zbor z amandmaji dopolni zakon o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije, se to ni zgodilo.
Državni zbor je v petek sprejel zakon, ki cene elektrike za slovenska podjetja veže na cene elektrike na nemški borzi, od slovenskih proizvajalcev in dobaviteljev elektrike pa bo pobiral davek na izredne dobičke – v državni proračun se bodo stekli vsi njihovi prihodki na domačem veleprodajnem trgu, ki bodo presegali ceno 180 evrov na megavatno uro.
Golobova vlada še vedno uživa visoko podporo
Decembrska kriza Golobove vlade pa se ne odraža v javnomnenjskih anketah. Zadnja, ki jo je za Delo izvedla agencija Mediana, kaže na dvig priljubljenosti stranke Gibanja Svoboda med volivci. 45 odstotkov volivcev ocenjuje delo vlade kot (zelo) pozitivno, 26,3 odstotka vprašanih pa kot (zelo) negativno. Robert Golob je še vedno drugi najbolj priljubljen politik v državi, na tretje mesto pa se je povzpela odstopljena ministrica Tatjana Bobnar.
