Fiskalni svet opozarja, ali je tudi (u)slišan?

Fiskalni svet Republike Slovenije je samostojen in neodvisen organ, ki bdi nad stanjem slovenskih javnih financ. V svetu redno opozarjajo na tveganja v zvezi z vzdržnostjo javnih financ, a se zdi, da njihova mnenja praviloma naletijo na gluha ušesa.

Kritični so bili že do vlade Janeza Janše, ki so ji očitali netransparentno in negospodarno porabo javnih sredstev. Kritični so tudi do fiskalne politike vlade Roberta Goloba, ki ji očitajo nerealistično zastavljen letošnji rebalans državnega proračuna, prekomerno javno porabo, povečevanje javnega dolga in zlorabo mehanizma izjemnih okoliščin, v katerih je fiskalno pravilo zamrznjeno. Vlada vseeno sledi svoji lastni presoji.

Politične odločevalce smo zato vprašali, ali se jim zdijo ocene in opozorila fiskalnega sveta kredibilni in ali jih sploh slišijo.

"Na ministrstvu za finance cenimo in spoštujemo mnenja fiskalnega sveta, ki ga vidimo kot pomembno telo za spremljanje javnofinančne politike," so nam sporočili s finančnega ministrstva. Ob tem so dodali, da se lahko pogledi in mnenja med obema organoma tudi razlikujejo.

Ministrstvo za finance ocenjuje, da prihodkovna stran državnega proračuna sledi napovedim iz rebalansa državnega proračuna. "Odhodkovna stran pa kaže določena odstopanja, ki so še zlasti pomembna na področju investicij in investicijskih transferjev," pravijo na finančnem ministrstvu. "Tu realizacija žal zaostaja za napovedmi, ki so jih pri pripravi proračuna napovedovala resorna ministrstva."

Ministrstvo za finance ugotavlja, da pravice porabe, načrtovane v rebalansu proračuna v letu 2022, ne bodo v celoti izkoriščene. "Ker pa je treba v skladu z javnofinančnimi predpisi pri načrtovanju izdatkov proračuna upoštevati vse obveznosti, ki izhajajo iz veljavnih predpisov in tudi vse prevzete obveznosti, ni dopustno, da se na podlagi predvidevanj 'neporabe' odhodki ne načrtujejo v zadostni višini," pojasnjujejo.

"Na ministrstvu bomo fiskalni svet pozvali tudi k sodelovanju pri prenovi okvira ekonomskega upravljanja v Evropski uniji (EU), glede česar je Evropska komisija pred kratkim podala svoje usmeritve," so nam še sporočili.

Fiskalni svet: Sodelovanje s politiko je korektno

Fiskalni svet se je z mandatarjem za sestavo vlade Robertom Golobom in s kandidatom za ministra za finance Klemnom Boštjančičem sestal v maju 2022. "Pobudnik srečanja je bil fiskalni svet, ki je tako nadaljeval prakso spoznavnih srečanj z vsemi mandatarji od pričetka svojega delovanja v letu 2017," so nam sporočili varuhi javnih financ. Pravijo tudi, da redno in korektno sodelujejo s finančnim ministrstvom. Septembra so se na Boštjančičevo pobudo še enkrat sestali s finančnim ministrom.

 

"Ocenjujemo, da je sodelovanje tudi s trenutno tako kot z vsemi vladami od pričetka delovanja fiskalnega sveta korektno in da je ministrstvo za finance odzivno na naše zahteve po informacijah." Fiskalni svet ima sicer s finančnim ministrstvom sklenjen sporazum o sodelovanju, v katerem so določeni zlasti podatki in informacije, ki jih ministrstvo za finance redno dostavlja fiskalnemu svetu. "Odprta vprašanja glede sodelovanja z ministrstvom za finance redno in sproti rešujemo in se pri tem ne srečujemo s preprekami, ki bi ovirale delovanje fiskalnega sveta, predpisanega z zakonodajo," pravijo. "Ne zaznavamo pritiskov glede opravljanja svojih nalog s strani predstavnikov vlade."

Politične stranke spoštujejo fiskalni svet, ampak pasivno

Strokovnost in kredibilnost fiskalnemu svetu pripisujejo štiri od petih parlamentarnih strank. Med njimi ni stranke Levica, od katere nismo prejeli odgovorov na vprašanja.

"Fiskalni svet svoje delo opravlja profesionalno in strokovno," ocenjujejo v opozicijski Novi Sloveniji (NSi). "Predvsem se nam zdi pomembno, da fiskalni svet ocenjuje zakonitost višine proračunskih odhodkov v skladu z zakonom o fiskalnem pravilu. Uravnoteženost proračunov je namreč tudi ustavna kategorija."

"Fiskalni svet je v svoji oceni kritičen do porabe sredstev, ki jih načrtuje Golobova vlada, in tudi izpostavlja, da je rebalans proračuna za leto 2022 nerealističen," navajajo v Slovenski demokratski stranki (SDS), največji opozicijski stranki. "Navedena stališča fiskalnega sveta – ob gospodarskem ohlajanju in negotovih razmerah – so po našem mnenju smiselna." Dodajajo, da so v razpravah o proračunskih dokumentih večkrat izpostavili in opozorili na njihovo mnenje.

STA

 

"V poslanski skupini Socialnih demokratov (SD) redno spremljamo fiskalni svet in smo dobro seznanjeni z njegovim delom, ki ga ocenjujemo za strogega, strokovnega in objektivnega," so nam sporočili iz druge največje koalicijske partnerice. Ne strinjajo pa se s tezo, da mnenja fiskalnega sveta niso upoštevana. "Ocenjujemo, da se njihova opozorila – upoštevajoč okoliščine ter draginjske in inflacijske pritiske – upoštevajo, kar dokazuje tudi zadnja ugotovitev fiskalnega sveta, da bi proračun, 'očiščen' ukrepov za omilitev posledic covid-19 in draginje, izkazoval presežek."

"Sicer nikakor ne dvomimo v strokovnost in dobronamernost sveta, mu tudi z zanimanjem prisluhnemo, kar pa ne pomeni, da bi morala vlada ali državni zbor brez odstopanj slediti njegovim stališčem," pa pojasnjujejo v največji vladni stranki Gibanje Svoboda. "Predvideno povečanje proračunske porabe je zmotilo fiskalni svet. Poslanci Svobode soglašamo z odzivom vlade na pripombe sveta, v katerem je ta opozorila, da bo zaradi izjemnih okoliščin tudi v letu 2023 veljala splošna odstopna klavzula, ki omogoča odstopanje od fiskalnih pravil."

Fiskalni svet in parlamentarne politične stranke smo povprašali tudi o tem, ali so v tem mandatu opravili kakšen sestanek. "Poslanske skupine trenutnega sklica državnega zbora nas doslej niso povabile na srečanje," so nam dejali v fiskalnem svetu, kar so potrdili tudi v poslanskih skupinah političnih strank.

Na kaj vse opozarja fiskalni svet?

"V preteklosti se je strukturni položaj javnih financ precej poslabšal," je v avgustovskem intervjuju za Bloomberg Adria povedal dr. Davorin Kračun, predsednik Fiskalnega sveta. "Država je nakopičila kar nekaj novih trajnih obveznosti, ki jih bo treba v bodoče poravnavati. Strukturni primanjkljaj slovenskih javnih financ je posledično visok, tudi v evropskem merilu."

Takrat je bil Kračun kritičen predvsem do vlade Janeza Janše, ki naj bi na področju fiskalne politike delovala netransparentno in neodgovorno. To ji je omogočila tudi zamrznitev fiskalnega pravila zaradi izjemnih okoliščin, ki bo leta 2023 v veljavi že četrto leto zapored.

Zaradi izjemnih okoliščin je vlada lahko sprejela proračun za leto 2023, ki predvideva rekordno porabo in javnofinančni primanjkljaj v višini 5,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). To je občutno več od treh odstotkov, ki jih dovoljuje fiskalno pravilo. Iz Gibanja Svoboda so nam sporočili, da gre za proticiklično delovanje fiskalne politike z namenom blažitve krize. "Pričakujemo, da se bodo vsa javna sredstva, ki jih bomo namenili za pomoč gospodarstvu, v državno blagajno vrnila trikratno," pa je razloge za milijardno finančno injekcijo države na začetku meseca upravičeval gospodarski minister Matjaž Han.

"Generalno gledano mora biti fiskalna politika v takšni situaciji zmerno restriktivna," pa meni Kračun, ki dodaja, da je treba "težiti k zmanjševanju javnega dolga, vendar ne s takšno dinamiko, da bi to ohromilo gospodarstvo". Fiskalni svet opozarja tudi, da bi previsoke fiskalne spodbude otežile boj proti draginji oziroma še dodatno spodbudile rast inflacije; to mnenje deli tudi predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde.

Fiskalni svet je večkrat opozoril tudi, da je (bil) letošnji rebalans zastavljen nerealistično in da ne predstavlja ustrezne osnove za oceno dinamike javnofinančnih agregatov v projekcijah proračunov za prihodnji dve leti. "Ocenjujemo, da gre do določene mere za ponavljanje zlorabe fleksibilnosti, omogočene z instrumentom izjemnih okoliščin, kar v proces proračunskega načrtovanja nepotrebno vnaša nepreglednost in odpira prostor za neučinkovito porabo javnega denarja."

Skeptični so bili tudi do načrtovane višine izdatkov za investicije, ki se jim zdi previsoka, in do naraščanja izdatkov, ki niso neposredno povezani z blaženjem posledic epidemije covida-19 in energetske krize, povečujejo pa strukturni primanjkljaj.

"V trenutnih razmerah mora fiskalna politika ohraniti fleksibilnost za hitro delovanje, zagotoviti učinkovite ukrepe za omejevanje posledic draginje, a hkrati preprečiti, da bi povzročala dodatne inflacijske pritiske in ogrozila srednjeročno vzdržnost javnega dolga," so zapisali v fiskalnem svetu. Kračun je v intervjuju za našo medijsko hišo izpostavil še, da mora Slovenija z javnimi financami ravnati tako, da ohrani zaupanje vlagateljev na kapitalskih trgih, sicer se bo izrazito povišal strošek zadolževanja.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar