.webp){kind=icon}
Primanjkljaj sektorja država se je v lanskem letu znižal, kar je posledica izrazitega odboja gospodarske aktivnosti in s tem ciklično pogojene visoke rasti prihodkov, ugotavljajo v Fiskalnem svetu, ki ga vodi Davorin Kračun. V svoji oceni izvrševanja proračuna države v letu 2021 so zapisali tudi, da se je izrazito povečala tekoča poraba, ki je predvsem strukturne oziroma trajne narave, kar bi lahko ogrozilo vzdržnost javnih financ, če pride do večjega makroekonomskega šoka, kot je recesija.
Skupni primanjkljaj sektorja država se je lani znižal na -5,2 odstotka BDP, brez upoštevanja učinka izdatkov za kovidne ukrepe pa je znašal -0,7 odstotka BDP. Poleg izdatkov za ukrepe, namenjene blažitvi posledic epidemije, je primanjkljaj deloma posledica povečane investicijske aktivnosti, deloma pa tudi povečanja preostalega dela javne porabe, ki ni povezan z epidemijo.
"Preostali del javnih izdatkov, ki poleg investicij ne vključuje še izdatkov za obresti ter enkratnih izdatkov, vključno z izdatki za COVID ukrepe, se je lani povečal najbolj po letu 2008 in znatno presegel ocene rasti gospodarskega potenciala," ocenjuje fiskalni svet. "Poleg tega so bili ob koncu lanskega leta sprejeti številni novi diskrecijski ukrepi, ki prihodnji manevrski prostor fiskalne politike še dodatno omejujejo."
Visoka gospodarska rast je relativno znižala tudi zadolženost države, ki pa je nominalno zrasla. Dolg države je konec lanskega leta znašal 74,4 odstotka BDP, kar je sicer skoraj deset odstotnih točk manj kot na začetku leta, hkrati pa deset odstotnih točk več kot pred epidemijo. Zadolžili smo se sicer pod ugodnimi pogoji. "Delež centralne banke med imetniki dolžniških papirjev države pa se je zaradi v času epidemije uvedenega programa odkupa državnih obveznic lani nadalje povečal na že skoraj 40 odstotkov," ugotavlja fiskalni svet.
Država se je lahko zadolžila več, kot dopušča fiskalno pravilo, saj so bile zaradi epidemije uvedene izjemne okoliščine, v katerih je to dovoljeno. Vseeno naj bi bila po oceni fiskalnega sveta javna poraba višja od dovoljene.
Pred novo vlado je tako zahtevna naloga uravnoteženja javnih financ v času, ki po eni strani zahteva izdatnejše investicije države, po drugi pa veleva omejevanje javne porabe, sploh če pride do recesije, ki bo oklestila prihodke države in povečala izdatke predvsem za socialne transfere.
