Potem ko je vlada sprejela proračuna za naslednji dve leti, je Fiskalni svet RS izdal mnenje, v katerem je skeptičen do (pre)visoke javne porabe za investicije in ukrepe proti energetski draginji. Moti jih tudi netransparentnost priprave proračunskih dokumentov. Pozdravljajo pa visoko proračunsko rezervo, ki omogoča manevrski prostor za hitro reagiranje na makroekonomske šoke.
Primanjkljaj sektorja država naj bi v letu 2023 po predlogu proračunov dosegel pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) (2,4 odstotka BDP brez upoštevanja enkratnih dejavnikov), kar pomeni, da bo ponovno nad dovoljeno mejo, ki jo pri treh odstotkih določa fiskalno pravilo. Predvidena rast tekočih izdatkov sektorja država v prihodnjih dveh letih znaša okoli šest odstotkov na leto, kar je približno dvakrat več od dolgoletnega povprečja. "Tveganja, da bo njihova rast še višja, so precejšnja, predvsem na področju plač," ocenjujejo v fiskalnem svetu – organu, ki bdi nad slovenskimi javnimi financami.
"V trenutnih razmerah mora fiskalna politika ohraniti fleksibilnost za hitro delovanje, zagotoviti učinkovite ukrepe za omejevanje posledic draginje, a hkrati preprečiti, da bi povzročala dodatne inflacijske pritiske in ogrozila srednjeročno vzdržnost javnega dolga," so zapisali v fiskalnem svetu. "Predlog proračunov takšne usmeritve v določeni meri upošteva, vendar s številnimi pomanjkljivostmi in tveganji."
Fiskalni svet je kritičen do višine izdatkov za investicije, ki se jim v trenutnih razmerah ne zdijo primerne. Opozarjajo tudi, da bi previsoke fiskalne spodbude otežile boj proti draginji oziroma še dodatno spodbudile rast inflacije. Ukrepi za boj proti draginji naj bodo ciljno usmerjeni, pravijo v fiskalnem svetu, pri tem pa dodajajo, da je "pri njihovem uvajanju potreben tudi premislek o porazdelitvi bremena energetskega šoka, ki verjetno ni zgolj začasen, med državo in zasebnim sektorjem, saj po naši oceni tudi slednji razpolaga z določenim manevrskim prostorom".
Bloomberg Adria
"Cilj vlade je, da upoštevajoč negotovost in nepredvidljivost nadaljnjega razvoja energetske krize zagotovi stabilne javne finance za blaginjo državljanov in ohrani normalno delovanje gospodarstva," so sporočili iz izvršilne veje. V naslednjem letu so z rebalansom največ dodatnih sredstev namenili reševanju energetske draginje, sociali, zdravstvu in okoljski infrastrukturi – skupaj za več kot 2,75 milijarde evrov. To ji omogočajo izjemne okoliščine, v katerih fiskalno pravilo ne velja. Zaradi grožnje recesije je fiskalni svet ocenil, da tudi za leto 2023 obstajajo pogoji za razglasitev izjemnih okoliščin, in sicer že četrto leto zapored. Toda svet ni brez zadržkov, sploh v luči transparentnosti priprave proračunskih dokumentov.
"Ocenjujemo, da gre do določene mere za ponavljanje zlorabe fleksibilnosti, omogočene z instrumentom izjemnih okoliščin, kar v proces proračunskega načrtovanja nepotrebno vnaša nepreglednost in odpira prostor za neučinkovito porabo javnega denarja." Rebalans državnega proračuna za leto 2022 po njihovem mnenju ne predstavlja ustrezne osnove za oceno dinamike javnofinančnih agregatov v projekcijah proračunov za prihodnji dve leti.
Dolg sektorja država naj bi se naslednje leto po oceni fiskalnega sveta relativno znižal, na 70 odstotkov BDP – čeprav se bo morala država po ocenah finančnega ministrstva naslednje leto zadolžiti za okoli 3,5 milijarde evrov. To pa je vedno dražje zaradi zategovanja denarne politike Evropske centralne banke (ECB) in rasti zahtevanih donosov na državne obveznice.
.webp){kind=icon}
