Predlog rebalansa državnega proračuna, ki ga je pripravilo Ministrstvo za finance RS, je Fiskalni svet RS ocenil kot nerealističnega in neustreznega za trenutne makroekonomske razmere, "ki so kljub negotovostim še vedno ugodne", so v oceni predloga zapisali pri fiskalnem svetu.
Vlada v predlogu načrtuje znižanje primanjkljaja v državnem proračunu z lanskih 3,1 milijarde evrov na dve milijardi evrov. To omogočajo predvsem visoka nominalna rast bruto domačega proizvoda, ki jo Umar ocenjuje na pet odstotkov do konca leta, in posledični večji prihodki v državno blagajno. Tudi enkratni dejavniki imajo kljub ukrepom proti energetski draginji manjši negativni učinek na saldo kot lani.
"Predlog rebalansa ocenjujemo kot nerealističen, saj bo verjetno primanjkljaj manjši od predvidenega, a bodo s tem osnove za jesenske proračunske dokumente za leti 2023 in 2024 postavljene previsoko," ocenjuje fiskalni svet.
V zadnjih štirih mesecih leta naj bi bilo – sodeč po predlogu – realiziranih 1,7 milijarde evrov primanjkljaja, ki je le deloma posledica energetskih ukrepov. Predlog predvideva tudi izrazito rast porabe ob koncu leta, "ki nima podlage v trenutno veljavnih ukrepih", še dodajajo.
Predlog rebalansa proračuna je naravnan ekspanzivno, kar je po mnenju sveta neustrezno glede na trenutne makroekonomske razmere, ki naj bi bile kljub negotovostim še vedno ugodne. Sledenje fiskalni politiki, ki jo predvideva predlog, veča tveganje za vztrajanje inflacije in otežuje srednjeročno uravnoteženje javnih financ, opozarja svet.
Likvidnost slovenskih financ je sicer solidna, čeprav se kopičijo tveganja. "Kar se tiče javnega dolga, je ta še vedno pod povprečjem Evropske unije, ampak ima v zadnjih letih nadpovprečno visoko dinamiko, torej narašča hitreje kot pri naših evropskih partnerjih. Slovenija ima velik strukturni primanjkljaj in s svojo zakonodajo ni naslovila ključnih problemov, ki nas čakajo na srednji in dolgi rok," je za Bloomberg Adria dejal predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun.
.webp){kind=icon}
