V katerih občinah lahko občani soodločajo o porabi javnih sredstev

Po uspešni izvedbi participativnih proračunov v nekaterih slovenskih občinah se letos programu pridružuje tudi Mestna občina Kranj. Njihova participativna pobuda, ki nosi ime Kr' predlagaj, je trenutno največja pri nas po višini razpisanih sredstev, na občini pa ugotavljajo, da so se v projektu angažirale predvsem vaške skupnosti.

Gorenjska prestolnica bo programu namenila 625 tisoč evrov sredstev na leto, ki se bodo v enakomernem znesku do največ 24 tisoč evrov porazdelila med 26 krajevnih skupnosti. Glasovanje o projektih za naslednji dve leti se je zaključilo pred dnevi.

Participativni proračun je bil ena od volilnih obljub kranjskega župana Matjaža Rakovca na lokalnih volitvah leta 2018, ki jo po skoraj treh letih županovanja sedaj izpolnjuje. "Bistveno je, da se ljudje počutijo del družbe, del soodločanja," pravi župan. "Pomembno je, da povrnemo pomen manjšim krajevnim skupnostim."

Mestna občina Kranj

 

Kam in kako se razdeli denar?

Participativni proračuni omogočajo soodločanje občanov o porabi javnih sredstev, kar vključuje prijavo predlogov za projekte in glasovanje o tistih projektih, ki jih odobri občinska komisija.

V krstnem letu 2022 je občina Kranj prejela 190 predlogov, od tega jih je komisija za glasovanje odobrila 105. Osem izbranih projektov je že zaključenih, trije so v izvajanju, 13 pa naj bi jih kmalu začelo z izvedbo. Predloge so zbirali od  januarja do marca, do konca novembra pa bodo izvedeni vsi odobreni projekti, pravi Rakovec. Za prihodnje leto so prejeli 178 predlogov, odobrenih je bilo 86 projektov.

Ko prispejo predlogi, komisija presodi, ali je projekt sploh možno realizirati, pojasni župan. Ali vrednost ustreza zgornji meji 24 tisoč evrov, kolikor je na voljo posamezni krajevni skupnosti? Ima občina stavbno pravico, je projekt zamišljen na občinskem zemljišču? Je projekt možno zaključiti v enem letu?

Proračun je tako namenjen predvsem manjšim, lokalnim projektom. Kot je razvidno iz letošnje bere, so pogoste javne klopi, koši ali zabojniki za smeti, obnove igrišč, sanacije cest, ureditve razsvetljave, izdaje zbornikov, izvedbe izobraževanj itd.

V mestu ljudje manj razmišljajo o lokalni skupnosti

Kranjska občina ugotavlja, da je zanimanje za "soudeležni" proračun, kot ga raje imenuje Rakovec, večje v vaseh kot v mestu. V vasi Podblica je na primer celotna krajevna skupnost sodelovala pri obnovi gasilskega doma in gradnji igral pred šolo. V mestih ljudje živijo hitreje in niso tako povezani; manj ljudi razmišlja o tem, kaj bi bilo dobro za lokalno skupnost, meni župan. A za vzpostavitev tovrstne miselnosti je potrebnih nekaj let, dodaja.

To potrjuje tudi pregled volilne udeležbe po posameznih krajevnih skupnostih, ki je dostopen na spletni strani občine. Čeprav udeležba v proračunskem glasovanju nikjer ni prav visoka, je v nekaterih primestnih vaseh presegla deset odstotkov, medtem ko se v blokovskih naseljih v mestu zadržuje pri dveh oziroma treh odstotkih. Posledično je na seznamu odobrenih projektov več tistih iz vaških krajevnih skupnosti.

Mestna občina Kranj

 

Proračun občine Kranj je težak 90 milijonov evrov, od tega je zakonsko določenih 49 milijonov odhodkov, torej za investicije ostane dobrih 40 milijonov evrov. Participativni proračun v višini 625 tisoč evrov tako predstavlja približno 1,5 odstotka razpoložljivega dela občinskega proračuna. Krajevne skupnosti sicer prejemajo tudi občinska sredstva, ki se razlikujejo glede na velikost skupnosti in druge dejavnike.

Ker je vsaka krajevna skupnost upravičena do enakega deleža skupnega participativnega proračuna, se lahko zgodi, da del proračuna ne bo porabljen, še pove Rakovec.

Primeri dobre prakse

V Kranju so se pri uvedbi participativnega proračuna zgledovali po občinah Ajdovščina in Koper, ki sta koncept implementirali pred tremi leti. Rakovec pove, da so sodelovali župani med seboj, s pomočjo izkušenj iz Kopra in Ajdovščine pa se je učila tudi ekipa.

V Kopru so participativni proračun z imenom Predlagam – odločam prvič izvedli leta 2020, na voljo pa je bilo 480 tisoč evrov. Enak znesek je bil razpisan tudi v naslednjih dveh letih ter za prihajajoči leti 2023 in 2024. Občani Kopra so med 210 predlogih izbrali 34 projektov za izvedbo v prihodnjih dveh letih.

V Ajdovščini medtem že tretje leto izvajajo projekt Moja pobuda, ki omogoča soudeležbo in aktivno participacijo občanov pri občinskih projektih. V tem času so prejeli 169 prijav projektov, uresničili so jih 73, še 13 pa naj bi jih bilo zaključenih do konca leta, so nam sporočili z občine. Posamezen projekt lahko prejme največ 25 tisoč evrov, sredstva Moje pobude pa predstavljajo od 0,5 do enega odstotka občinskega proračuna, so dodali.

Poleg Kranja z naslednjim letom participativni proračun uvaja tudi drugo največje mesto Maribor. Mestna občina bo v letih 2023 in 2024 za participativni proračun zagotovila skupno milijon evrov oziroma pol milijona evrov na leto.

 

Tudi prestolnica sprejema pobude meščanov

Ljubljana nima participativnega proračuna v enaki obliki kot do sedaj omenjene občine, ima pa vzpostavljen sistem, prek katerega lahko meščani predlagajo projekte, so nam povedali na občini. V okviru sistema deluje portal Pobude meščanov, prek katerega so od začetka delovanja leta 2008 prejeli skoraj 55 tisoč pobud. Na obisku pri županu Zoranu Jankoviću, ki mesečno odpira svoja vrata, se je od leta 2006 zglasilo okrog 30 tisoč občanov.

Manjši lokalni projekti, ki jih v Kranju in drugod financirajo s  participativnim proračunom, se tudi v Ljubljani izvajajo na ravni mestnih četrti, ki po podatkih občine v letošnjem letu za manjša dela namenjajo okrog 130 tisoč evrov. Od leta 2018 so četrtne skupnosti za izvedbo malih del skupaj porabile dobrih 600 tisoč evrov, še sporočajo z občine.

Učinki participativnega proračuna

Največji eksperiment na področju državljanskega soodločanja o porabi javnih sredstev je praktično celotna država Brazilija, kjer je med letoma 1990 in 2008 približno polovica od 250 največjih mest uvedla participativni proračuni. Med najbolj znanimi je Porto Alegre, prestolnica zvezne države Rio Grande do Sul, s približno milijonom in pol prebivalcev, ki je leta 1989 postalo prvo mesto na svetu s participativnim proračunom.

Svetovna banka je v poročilu o brazilskem mestu s konca 90. let prejšnjega stoletja ugotovila, da je ukrep izboljšal kanalizacijsko infrastrukturo, število šol se je početverilo, možnost soodločanja pa je povečala aktivno sodelovanje državljanov v javnih institucijah. Z leti je rasel delež občinskega proračuna, ki je bil namenjen participativnim projektom, povečevali so se tudi izdatki za zdravstvo in šolstvo. Od leta 2004 je financiranje usihalo; izkazalo se je, da projekt kljub pionirstvu ne prinaša zagotovil glede trajnostne naravnanoste. Leta 2017 so mestne oblasti participativni proračun ukinile.

Na primeru Brazilije je kljub temu več študij pokazalo, da participativni proračun izboljšuje vključenost prebivalcev v procese odločanja in kvaliteto življenja v lokalnih skupnostih.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar