Ministrstvo za gospodarstvo bo sredi maja v javno razpravo poslalo predlog zakona o gostinstvu, ki bo med drugim urejal tudi kratkoročno oddajanja stanovanj v najem, prek številnih platformah.
Po do zdaj znanih informacijah je jasno, da bo kratkoročno oddajanje na splošno omejeno na določeno število dni na leto, omejitve in pooblastila pa bo zakonodajalec prepustil občinam, ki poznajo težave, ki jih kratkoročno oddajanje prinaša. Podrobnosti predloga zakona na omenjenem ministrstvu niso komentirali in poudarjajo, da bodo vsi deležniki s svojimi predlogi povabljeni k javni razpravi. Pogovarjali smo se Katjo Rezman iz Združenja sobodajalcev.
Zakon, ki bo omejeval kratkoročno oddajanje, je pripravljen za javno obravnavo. Ste bili kakorkoli vpleteni v zdajšnji proces?
Preberi še
Slovenci še vedno prvi pri nakupu nepremičnin na hrvaški obali
Nepremičninski posredniki pravijo, da smo Slovenci še vedno prvi med kupci vikendov v Istri in Kvarnerju, sledijo Nemci, ki pa posegajo po dražjih nepremičninah.
25.04.2024
Nemški sklad v prevzem slovenskega upravljavca nepremičnin?
Družba Nama primerno upravlja s približno 25 tisoč kvadratnimi metri nepremičnin.
24.04.2024
Nepremičnine: Kupci tudi višajo ceno, samo da bi prišli do stanovanja
V Ljubljani primanjkuje predvsem manjših stanovanj, garsonjer in enosobnih stanovanj. Če prodajalci postavijo realno ceno, najdejo kupca zelo hitro. Na dobrih lokacijah kupci celo višajo ceno.
24.04.2024
Dražbe zemljišč, na katerih boste lahko gradili hiše, počitniške hiše in poslovne stavbe
Preverili smo, kakšna stavbna zemljišča so trenutno naprodaj na dražbah:
24.04.2024
Nemške banke napovedujejo upadanje cen nepremičnin
Posel financiranja nepremičnin se je leta 2023 v Nemčiji opazno skrčil.
22.04.2024
Dobički pri novogradnjah? Vsaj 30 odstotkov!
V zadnjih šestih letih se je gradbeni material podražil za okoli 65 odstotkov, stroški dela za 50 odstotkov, novogradnje pa za okoli 80 odstotkov. Donos pri novogradnjah v Ljubljani naj bi bil vsaj 30-odstoten.
23.04.2024
Formalno in dejansko praktično nič. V Združenju sobodajalcev si že pol leta prizadevamo od ministrstva dobiti vsaj problemska izhodišča in cilje novele zakona o gostinstvu, pa še vedno nismo prejeli nič od tega, kaj šele predloge novele zakona, o katerih bi se lahko opredelili in prispevali kakršnekoli pripombe.
Kdo je vaš sogovornik na ministrstvu?
Težko bi komu na ministrstvu rekli sogovornik, saj na naša poizvedovanja od tam nimamo odzivov. Pred mesecem dni smo bili sicer, skupaj z Zavodom GSD in ZLAN, povabljeni na sestanek na direktorat za turizem, kjer pa smo bili brez kakršnekoli podlage za razpravo. Še vedno nismo bili deležni niti pojasnil o izhodiščih in ciljih novele, kaj šele njenega osnutka. Tudi na izrecna vprašanja o podlagi izjav ministra, ki je večkrat in različno napovedoval ukrepe v noveli zakona, nismo prejeli nobenih pojasnil, temveč le odgovor, da je vse na mizi. Govora je bilo tako rekoč zgolj o problematiki soglasij, torej področju, ki že sedaj ne deluje, bi ga pa radi še bolj zaostrili.
Na ministrstvu smo se ponovno obrnili po izjavi direktorice direktorata za turizem, ge. Kalin, da je končna verzija osnutka zakona v usklajevanju z deležniki in jih zato zaprosili za ta osnutek, ampak ponovno nismo dobili niti odgovora.
Iz vsega skupaj je očitno, da ne gre za reševanje problemov sobodajalstva, ampak prej za proces proti sobodajalcem, kjer si njihove predstavnike želijo kvečjemu zgolj za statiste.
"Iz vsega skupaj je očitno, da ne gre za reševanje problemov sobodajalstva, ampak prej za proces proti sobodajalcem, kjer si njihove predstavnike želijo kvečjemu zgolj za statiste."
Kako so se na ministrstvu odzvali na vaše pobude, predloge ..
Glede na pomanjkanje dialoga težko ocenimo, smo pa na sestanku na ministrstvu lahko zaznali, da poznajo v dopisih in medijih izražena naša stališča. Tudi v izjavah resornega ministra, ki so sicer iz meseca v mesec različne, lahko zasledimo, da so postale manj radikalne. Pa vendar si težko lastimo kakšne izključne zasluge za to, saj naša stališča delijo tudi številne lokalne skupnosti in domala vsakdo, ki na to področje gleda širše kot izza plašnic politikantske agende.
Kako komentirate, da se skorajda vse seli na pristojnost občin?
To je stališče, ki smo ga že od vsega začetka zastopali. Veseli smo, da so tudi na ministrstvu spoznali -če lahko sklepamo po medijskih zapisih konec minulega leta, saj izhodišč ministrstva nismo prejeli - da ne gre uveljavljati zakonske uravnilovke za celo državo. Slovenija je preveč raznolika, prav tako tudi občinski prostorski akti, da bi bil to mogoče.
Upamo pa, da se bodo ob tem občine zavedale tudi odgovornosti do sobodajalcev, jim ustrezno prisluhnile in jih upoštevale pri snovanju turističnih promocij in strategij ter da ne bodo prezrle tega, kdo jim polni proračune.
"Za nas niso sprejemljive neargumentirane omejitve in poslabšanje položaja sobodajalcev, prav tako tudi ne zakonodajalska šlamastika, ki bi prinesla še večji kaos pri pravilih, ki urejajo to področje"
Verjetno boste aktivno sodelovali v javni obravnavi, pri čem boste vztrajali?
Za boljšo odzivnost smo v Združenju sobodajalcev zasnovali strokovni svet za spremljanje problematike prenove resorne zakonodaje, dodatno pa bomo prihodnji mesec o stališčih s tega področja v letnem Sobodajalskem barometru povprašali tudi širšo sobodajalsko javnost, saj - neglede na to, da imamo članstvo iz vseh koncev države – se nam ne bi zdelo pošteno, da bi v razpravi zastopali zgolj interese našega članstva.
Osnutka predloga zakona žal še nimamo, zato se konkretneje ne moremo opredeliti. Podprli bomo ukrepe, ki povečujejo transparentnost poslovanja sobodajalcev, upamo tudi, da bo upoštevan kak naš predlog za boljšo mednarodno konkurenčnost panoge. Za nas niso sprejemljive neargumentirane omejitve in poslabšanje položaja sobodajalcev, prav tako tudi ne zakonodajalska šlamastika, ki bi prinesla še večji kaos pri pravilih, ki urejajo to področje.
Kaj bi bilo po vašem mnenju najbolje, da se zapiše v zakon
Predvsem bomo tudi pozorni na to, kako se zapiše. Že sedaj je ob vseh plasteh predpisov, ki si jih za nameček pogosto vsak organ po svoje tolmači, takšen kaos, da kar polovica sobodajalcev ni ravno prepričana, da pozna vsa pravila. Res ne potrebujemo še dodatnih birokratskih polen pod noge, ki bi na koncu nagrajevala najbolj spretne pri izigravanju pravil, namesto da bi bil temeljni merilo uspešnosti sobodajalstva trajnostna skrb za goste.