Na najemniškem trgu kaotično: Vse več najemnikov iz Ukrajine in Rusije

Avstrijske oblasti bodo državljanom pomagale v boju z vse višjimi najemninami, saj želijo uvesti triletno omejitev rasti cen za javna stanovanja. Najemnine se bodo lahko zvišale za največ pet odstotkov na leto med letoma 2024 in 2026, je povedal podkancler Werner Kogler. Ukrep bo zajel približno 75 odstotkov najemnih pogodb. 

Po ocenah nepremičninarjev je kaotično tudi na najemniškem trgu v Ljubljani, kjer k povečanem povpraševanju pripomore tudi vse več Ukrajincev in Rusov pri nas. Ali tudi na ministrstvu za solidarnostno prihodnost razmišljajo o omejitvi cen najemnin?

V Avstriji sicer obstaja že približno 20 ukrepov za reševanje problematike cenovne nedostopnosti nepremičnin. Naši severni sosedje imajo tradicionalno enega največjih deležev najemnikov v Evropski uniji. Sistem subvencioniranih in občinskih stanovanj je pripomogel k ohranjanju nizkih najemnin in naredil najem privlačno alternativo lastništvu stanovanja.

Sistem javnih stanovanj poznamo tudi pri nas, težava pa je, da tovrstnih kapacitet močno primanjkuje. Rezultati ankete, ki so jo izvedli pri Republiškem stanovanjskem skladu (SSRS), so pokazali, da so potrebe po navedba občin po 10.819 javnih najemnih stanovanjih, 685 bivalnih enotah, 1.882 drugih najemnih stanovanjih in 1.655 oskrbovanih stanovanjih.

Prednostna naloga ministrstva: oblikovanje svetovalnice za najemnike

"Naši načrti so jasni: do leta 2026 zagotoviti gradnjo čim več stanovanj, naš cilj je pet tisoč, od leta 2026 pa sistem, ki bo deloval s sredstvi v višini 100 milijonov evrov na leto," je konec maja navedel minister za solidarnostno prihodnost Simon Maljevac, ki je obiskal vse regijske stanovanjske organizacije. Ob tem je pritisk na najemniška stanovanja še večji, ponudba pa je po besedah nepremičninskih agentov slaba. Zanimalo nas je, kako se problematike lotevajo na novoustanovljenem ministrstvu.

"Zavedamo se, da je najem stanovanja priljubljena možnost bivanja v Sloveniji. Vendar se soočamo z izzivi, kot so nejasni podatki o najemninah, črni najem ter pomanjkljiv nadzor," so za Bloomberg Adria pojasnili na ministrstvu. Kot pravijo, podpirajo ukrepe za urejanje najemnega trga, hkrati pa se zavedajo, da so potrebni predhodni koraki. 

Za garsonjero v Ljubljani od 500 evrov na mesec dalje

"Vsekakor bi bil pri nas avstrijski ukrep (na zasebnem delu najemnega trga) skoraj nemogoč, saj nimamo nobenih uradnih evidenc o tržnih najemninah. Zelo verjetno bi najemodajalci našli obvod in del najemnine nad dovoljeno nadomestili s kakšnim drugim prispevkom," je prepričana nepremičninska agentka Vesna Levstek iz Nepremičnin Plus. Kot pravi, zaradi res velikega pritiska na najemni trg najemniki na žalost sprejmejo marsikaj.

Po njenih podatkih je povprečna garsonjera v Ljubljani oddana za okoli 500 evrov oziroma 18,5 evra za kvadratni meter, z velikostjo, opremljenostjo in lokacijo pa se cena le dviga. Tako se trisobno stanovanje oddaja za mesečno najemnino od okoli 900 evrov do nekaj tisočakov.

Tudi Nejc Mlakar, direktor nepremičninske agencije Mesto nepremičnin, ocenjuje, da je na najemniškem trgu v Ljubljani kaotično, saj je trenutna ponudba stanovanj za najem zelo slaba. "Povpraševanje se s približevanjem študijskega začetka leta iz dneva v dan samo še povečuje. Ob tem pa se v prestolnici povečuje število najemnikov iz Ukrajine in Rusije," opaža Mlakar.

Po njegovih podatkih se najemnine za garsonjere in enosobna stanovanja gibajo od okoli 550 do 800 evrov na mesec, najemnine za dvosobna stanovanja pa so med 700 in 1.500 evrov na mesec. Tudi Mlakar ocenjuje, da se najemnine za trisobna stanovanja gibljejo od tisoč evrov na mesec brez mesečnih obratovalnih stroškov.

Uradne statistike o najemnem trgu in najemninah sicer pri nas ne vodi nihče. Statistični urad objavlja višino najemnin v sklopu objave inflacije, ko predstavijo podrobne podatke o posameznih segmentih. Podatke o nepremičninah za najem vzamejo iz oglasov na spletnih straneh. Ob tem v metodoloških pojasnilih navajajo, da je za podatke odgovoren lastnik spletnih strani. Po zadnjih podatkih Sursa so se najemnine v medletni primerjavi podražile za skoraj 12 odstotkov. 

Boj za stanovanje tudi drugod po Evropi

Tudi v največjih evropskih mestih se najemniki srečujejo s pomanjkanjem ponudbe, zaradi česar so najemnine na rekordno visokih ravneh. Zaradi vse višjih hipotekarnih obrestnih merah so številni opustili nakup nepremičnine, medtem ko inflacija povečuje stroške gradbenega materiala. 

Pomanjkanje stanovanj je še posebno pereče v nizozemski prestolnici, saj je postala magnet za tujce. Lani se je v mesto s približno 882 tisoč prebivalci priselilo 18 tisoč tujcev. Nizozemska podjetja, kot so ING Groep NV, Royal Philips in Just Eat Takeaway.com, so v zadnjih letih namreč potrebovala novo delovno silo. Zaradi ugodne davčne zakonodaje pa je mesto postalo privlačno tudi za velika mednarodna podjetja, kot sta Tesla in Netflix, ki imata tam svoj sedež. Zaradi "ekstremne" rasti prebivalstva mestu manjka približno 200 tisoč stanovanj, poroča Bloomberg.

V podobnem položaju so tudi druge prestolnice. Prebivalstvo Dublina se je v zadnjem desetletju povečalo za skoraj 12 odstotkov, saj so vladne davčne olajšave privabile farmacevtska in tehnološka podjetja. Zdaj podjetja pomanjkanje stanovanj pogosto navajajo kot enega glavnih izzivov pri zaposlovanju.

V Zürichu denimo v vrstah za ogled stanovanj stoji tudi več kot sto ljudi. Walter Angst, sopredsednik združenja najemnikov v Zürichu, pričakuje, da se bodo najemnine do leta 2025 dvignile za približno tretjino, navaja Bloomberg. Medtem se v številnih mestih v vzhodni Evropi stanje na najemnem trgu poslabšuje zaradi nenadnega prihoda Ukrajincev, ki bežijo pred vojno. Cene najemnin v Estoniji, eni najboljših destinacij za ukrajinske begunce, so po podatkih Eurostata leta 2022 poskočile za 22 odstotkov.