Stanovanjski stroški že dolgo veljajo za enega največjih izdatkov v gospodinjstvih, njihov delež v proračunu pa se po podatkih Eurostata po vsej Evropi še vedno povečuje. Še zlasti visoke so najemnine v mestnih središčih, kjer dodatno obremenjujejo tiste z manjšimi prihodki in prejemnike minimalne plače.
Po podatkih raziskave Deutsche Bank Research Institute najemnina v nekaterih evropskih mestih dobesedno izniči skoraj celotno mesečno plačo. Ponekod povprečni neto dohodek celo ne zadošča več za kritje osnovne stanovanjske najemnine.
Za najem v Ljubljani krepko več od polovice povprečne plače
Kot smo poročali pred dnevi, je trg najemniških stanovanj v Sloveniji trenutno pod izrazitim pritiskom, pri čemer so cene v prestolnici dosegle nove vrhove. Po ocenah nepremičninskih posrednikov se mesečne najemnine v Ljubljani gibljejo med 500 in 600 evri za garsonjere, med 800 in 1.300 evri za dvosobna stanovanja, medtem ko najem trisobnega stanovanja stane od 1.200 evrov.
Preberi še

Nepremičnine v Sloveniji: upad cen, rekordne najemnine in vlagateljski apetit
Preverili smo razmere na slovenskem trgu nepremičnin in kaj kažejo trendi
21.07.2025

Zakon sprejet: To so nova pravila za oddajanje prek Airbnb in Bookinga
Proti sprejemu zakona je glasovalo 35 poslancev, 50 jih je zakon, ki omejujejo kratkoročno oddajanje nepremičnin, podprlo.
18.07.2025

Se splača investirati v nepremičnine v Dubaju in Abu Dabiju
Čas povrnitve investicije v nepremičnino v Dubaju je okoli 16 let, v Abu Dabiju več kot 18 let.
19.07.2025

Od Jadrana do Dubaja: kje Slovenci kupujemo nepremičnine?
Investicija ali drugi dom? Raziskali smo, kje v tujini Slovenci najpogosteje kupujejo nepremičnine
16.07.2025

"Najemnine v Ljubljani so letos dosegle rekordni vrh, dražje ne gre. Za dvosobno stanovanje so zneski med 1.200 in 1.300 evri postali nekaj običajnega, neredko pa cena takšnih kvadratur doseže tudi 1.500 evrov. Izrazito povišanje najemnin opažamo tudi v drugih večjih slovenskih mestih, ki vse bolj dohitevajo prestolnico – izjema so le manjši, predvsem obmejni kraji," je za Bloomberg Adria povedal Zoran Đukić, direktor nepremičninske agencije Stoja.
Đukić glavne razloge za visoke cene najemnin vidi v kapitalistični družbi in prostem trgu prometa ter storitev. "Regulacija najemnin je v takšnem okolju zelo zahtevna in težko izvedljiva," razmišlja.
Tudi analiza portala Nepremičnine.net kaže, da vas bo najem dvosobnega stanovanja (med 50 in 60 kvadratnimi metri površine) v Ljubljani povprečno stal med 800 in 1.300 evrov na mesec. Na ceno vplivajo balkon, možnost parkirišča, bližina mestnega središča in leto gradnje oziroma prenove.
Če sodite med tiste s povprečno mesečno neto plačo, ki po podatkih Sursa za zadnje tri mesece znaša 1.577 evrov, boste za najemnino dvosobnega stanovanja v Ljubljani (upoštevali smo mesečni najem za ceno 900 evrov) torej odšteli minimalno 60 odstotkov svojih mesečnih prihodkov, kar je precejšnja finančna obremenitev.
Najbolj luksuzne nepremičnine v središču mesta se po podatkih spletnega portala Nepremičnine123 oddajajo tudi za vrtoglavih 4.500 evrov na mesec, medtem ko smo na portalu Nepremičnine.net zasledili tudi oddajo sobe (samo 10 kvadratnih metrov) za 390 evrov na mesec.
Nepremičnine.net Printscreen
Zanimala so nas tudi druga evropska mesta. Kje je najem najcenejši glede na plačo – in kje si ga preprosto ne moremo privoščiti?
Poročilo Mapping the World’s Prices primerja neto mesečne plače in najemnine za enosobna stanovanja v skoraj 70 središčih mest po svetu. Euronews Business je podrobneje analiziral 28 evropskih mest, vključno z nekaj dodatnimi za širšo primerjavo.
Najvišja plača v Švici, najnižja v Istanbulu
Pregled plač razkriva, da leta 2025 razlike v neto mesečnih plačah po svetu ostajajo izjemne – od zgolj 151 evrov v Kairu do kar 7.307 evrov v Ženevi. Tik za njo je Zürich s 7.127 evri, kar potrjuje Švico kot državo z najvišjimi povprečnimi dohodki.
Na evropski ravni ima najnižjo povprečno neto plačo Istanbul (855 evrov), sledijo Atene s 1.044 evri. Nasprotno pa so najvišje neto plače v mestih severne in zahodne Evrope, kjer zneski pogosto presegajo štiri tisoč evrov – denimo v Luksemburgu, Amsterdamu, Köpenhagnu in Frankfurtu.
Med petimi največjimi evropskimi gospodarstvi ima Rim najnižjo povprečno plačo med prestolnicami (2.046 evrov), nekoliko bolje se uvršča Madrid (2.193 evrov). Veliko večje zneske izplačujejo v Berlinu (3.565 evrov), Parizu (3.630 evrov) in Londonu (3.637 evrov), kjer so razlike med državami minimalne, plače pa precej višje.
Najemnine v Evropi: London najdražji, Atene najcenejše
Cene najema enosobnih stanovanj v središčih evropskih mest ostajajo izrazito različne. Po podatkih mednarodnega primerjalnega poročila, ki jih je pridobil Euronews, je najemnina v središču Londona najvišja – v povprečju 2.732 evrov na mesec. Na nasprotnem koncu lestvice so Atene, kjer je mesečna najemnina za podobno nepremičnino v povprečju le 595 evrov.
V Londonu posameznik v povprečju za najemnino porabi kar 75 odstotkov svoje plače. Depositphotos
V mestih, kot so Zürich, Dublin, Amsterdam in Ženeva, najemnine prav tako presegajo dva tisoč evrov. Nasprotno pa v Budimpešti in Istanbulu ostajajo pod 900 evri, kar jih uvršča med cenovno ugodnejše prestolnice.
Plača, ki ne pokrije najemnine
Še bolj zgovorno kot sama višina najemnine je razmerje med povprečno neto plačo in ceno najema, ki razkriva, koliko posamezniku dejansko ostane za druge stroške po plačilu bivanja. Kritična meja je 100 odstotkov – to pomeni, da je celoten dohodek posameznika namenjen samo za najemnino.
V Evropi je v Lizboni razmerje kar 116 odstotkov, kar pomeni, da povprečna plača ne pokrije niti najemnine enosobnega stanovanja. Podobno je tudi v Istanbulu, kjer glede na podatke Euronewsa razmerje znaša 101 odstotek. V teh mestih posamezniki z rednim dohodkom potrebujejo dodatne vire, da pokrijejo osnovne življenjske stroške.
Visoko razmerje med najemnino in plačo zaznavamo tudi v nekaterih zahodnoevropskih središčih. V Londonu posameznik v povprečju za najemnino porabi kar 75 odstotkov svoje plače. Skoraj enako velja za Barcelono in Madrid (74 odstotkov), medtem ko v Milanu delež znaša 71 odstotkov.
Najugodnejša razmerja: švicarske in nemške izjeme
Po drugi strani obstajajo tudi mesta, kjer visoke plače omilijo vpliv dragih najemnin. Ženeva je edino evropsko mesto, kjer razmerje med najemnino in plačo znaša manj kot 30 odstotkov, sledijo Luksemburg in Frankfurt (34 odstotkov), Zürich in Helsinki (35 odstotkov) ter Dunaj (38 odstotkov).
Tudi med največjimi evropskimi gospodarstvi je razmerje najbolj ugodno v Berlinu, kjer povprečen prebivalec za najemnino odšteje 40 odstotkov svoje plače. V Parizu je ta delež nekoliko višji (45 odstotkov), medtem ko London ostaja na vrhu lestvice z najvišjim razmerjem (75 odstotkov), pred Madridom (74 odstotkov) in Rimom (65 odstotkov).
Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...