Lani je bil skupni obseg transakcij s poslovnimi nepremičninami manjši kot v preteklih letih. Na Hrvaškem je znašal okoli 400 milijonov evrov, v Sloveniji pa okoli 50 milijonov evrov. "Zmanjšanje v obeh državah je predvsem posledica pomanjkanja ponudbe na trgu in ni odraz pravega obsega povpraševanja," pojasnjujejo pri nepremičninskem podjetju Colliers Croatia&Slovenia.
Tako pri nas kot pri naših južnih sosedih se največ transakcij izvede v prestolnicah – v Zagrebu približno 75 odstotkov vseh transakcij, v Ljubljani pa polovico –, medtem ko se na obali izvede preostala petina vseh transakcij. Pri Colliersu nekaj povpraševanja opažajo tudi po poslovnih prostorih v bolj obrobnih mestih, predvsem v maloprodajnem segmentu. Kljub temu so vlagatelji osredotočeni predvsem na pisarniške in logistične prostore. Na obeh trgih se želijo širiti tudi mednarodne hotelske verige.
Obseg transakcij s poslovnimi nepremičninami v milijonih evrov
Preberi še
Mercator v oddajo in prodajo več kot 160 poslovnih nepremičnin
O stanju in višinah najemnin na trgu poslovnih nepremičnin smo govorili z Majo Ostanek Selak, direktorico investicijskih nepremičnin pri KF Finance.
23.09.2022
Ministrstvo poziva Banko Slovenije: Razmislite o spremembi omejitev
Ministrstvo poziva, naj se pogoji spremenijo tako, da vsakokratni dvig minimalne plače ne bo več negativno vplival na kreditno sposobnost posameznikov.
26.01.2023
Brilli: Višji depoziti bi lahko zmanjšali zanimanje za stanovanja
Višje obrestne mere zmanjšale število nepremičninskih poslov, padec predvsem pri hipotekarnih posojilih.
12.01.2023
Pri nas Alfi, na Hrvaškem tuje družbe
Tuji kapital je tradicionalno prisoten tako na hrvaškem kot na slovenskem trgu, vendar so v zadnjih nekaj letih domači
institucionalni vlagatelji (predvsem pokojninski skladi in velike zavarovalnice) naredili odločilen premik k poslovnim nepremičninam, pišejo v poročilu. "Pričakuje se, da se bo ta trend nadaljeval. Predvsem na Hrvaškem bo nova zakonska ureditev omogočila hrvaškim pokojninskim skladom, da povečajo delež alternativnih naložb in vložijo neposredno v nepremičnine," pravijo pri Colliersu.
Največje transakcije na Hrvaškem v letu 2022 so bile izvedene s strani tujih nepremičninskih družb in skladov: Tower Property Fund je kupila južnoafriška RDC Property Group, sklad S IMMO pa je prevzel češki CPI Property Group. V hotelskem sektorju je največji posel uspel izraelskemu Brown Hotels Group, ki je postal večinski lastnik Jadran Hotels v Reki. V Sloveniji so bili najbolj aktivni domači vlagatelji, in sicer je izstopal sklad Alfi RE.
Brez popravkov cen navzdol
Če so na razvitejših nepremičninskih trgih, kjer do sprememb prihaja hitreje, že zabeležili popravke cen navzdol, o tem tako na Hrvaškem kot v Sloveniji še ni ne duha ne sluha, pišejo pri Colliersu. Po njihovih besedah je vidno umirjanje cen, čeprav se je nekaj transakcij zaprlo še po višjih cenah (šlo naj bi za kupce primarnih nepremičnin). "Kljub temu je že opazna večja previdnost vlagateljev na trgu," so zapisali v poročilu.
Kot menijo pri Colliersu, bodo globalno gledano inflacija in z njo povezane višje obrestne mere še naprej ključno vplivale na odločitve vlagateljev na nepremičninskem trgu. Prav tako bodo na donosnost poslovnih nepremičnin na Hrvaškem in v Sloveniji vplivali morebitna recesija, dvig obrestnih mer in tudi donosnost obveznic.
"Kljub temu pričakujemo, da bo to imelo manjši vpliv, saj bo cene še vedno določalo 'tekmovanje za posle', saj je na trgu še vedno premalo ponudbe," menijo pri Colliersu. Na Hrvaškem se pozitiven učinek na cene pričakuje tudi zaradi vstopa v evroobmočje in schengensko območje.