Trump pritiska na Ukrajino, naj se pogovarja z Rusijo tudi brez premirja

Predsednik ZDA Donald Trump vztraja, da se mora Ukrajina srečati z Rusijo in razpravljati o končanju njihove tri leta dolge vojne, kljub temu da Rusija ni bila pripravljena pristati na premirje, ki so si ga želeli ZDA, Evropa in Ukrajina.

"IMEJTE SREČANJE, TAKOJ!!!" je Trump zapisal v nedeljo na družbenem omrežju Truth Social.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je manj kot uro pozneje nakazal, da se strinja, saj je na omrežju X zapisal, da bo v četrtek "čakal Putina" v Turčiji — kraju, ki ga je ruski predsednik v nedeljo zjutraj predlagal za pogovore "brez kakršnih koli pogojev".

 

 

Trump pošilja žogico na ukrajinsko stran

Zelenski je pred tem dejal, da bi bil pripravljen na mirovna pogajanja s predsednikom Vladimirjem Putinom, če bi ta najprej pristal na premirje — zamisel, ki jo je, kot se zdi, podprl tudi Trump. V svoji zadnji objavi na družbenih omrežjih je Zelenski znova poudaril, da zahteva "popolno in trajno premirje", ki naj bi se začelo v ponedeljek.

Z opustitvijo zahteve po premirju kot pogoju za pogovore se Trump oddaljuje od zahodnih zaveznikov, ki si najprej želijo premirja, in nakazuje, da ameriški predsednik ne podpira njihovega ultimata.

"Predsednik Putin noče skleniti sporazuma o premirju z Ukrajino, temveč se želi v četrtek v Turčiji srečati, da bi se pogajal o morebitnem koncu PRELIVANJA KRVI. Ukrajina bi se morala s tem STRINJATI, TAKOJ," je zapisal Trump. "Vsaj tako bodo lahko ugotovili, ali je dogovor sploh mogoč ali ne."

Putin predlaga pogovore v Turčiji

Vladimir Putin je predlagal neposredne pogovore z Ukrajino 15. maja v Istanbulu, vendar se ni odzval na ultimat, ki so ga v soboto postavili Kijev in njegovi zahodni zavezniki, da bodisi pristane na začasno premirje bodisi se sooči z novimi uničujočimi sankcijami. Predsednik Turčije Recep Tayyip Erdogan je v nedeljo v telefonskem pogovoru Putinu povedal, da je Turčija pripravljena gostiti pogajanja, ki bi pripeljala do "trajne rešitve" vojne, so sporočili iz njegovega urada.

"Pričakujemo, da bo Rusija potrdila prekinitev ognja - popolno, trajno in zanesljivo - od jutri, 12. maja, Ukrajina pa je pripravljena na srečanje," je Zelenski zapisal v današnji  objavi na omrežju X. "Pozitiven znak je, da so Rusi končno začeli razmišljati o končanju vojne."

 

 

Ker sta obe strani določili svoja stališča, bo zdaj na zaveznikih Kijeva, da dokažejo, da lahko uresničijo svoje grožnje, če Rusija ne bo ustavila sovražnosti. Evropski voditelji so povedali, da imajo za ultimat podporo predsednika Donalda Trumpa; ameriški predsednik je v četrtek pozval k 30-dnevni prekinitvi ognja in zagrozil z uvedbo dodatnih sankcij, če premirje ne bo "spoštovano".

Putin bi se o premirju pogajal

Putin je dejal, da ne bi izključil možnosti dogovora o začasni prekinitvi ognja za zaustavitev sovražnosti, ki bi izšel iz predlaganih pogovorov v Turčiji. "Ne izključujemo, da se bo med temi pogajanji mogoče dogovoriti o nekaterih novih premirjih, o novi prekinitvi ognja," je dejal.

Kremeljske sile so medtem ponoči nadaljevale z zračnimi napadi in na cilje po večjem delu Ukrajine, vključno s Kijevom, izstrelile več kot 100 brezpilotnih letal. Kopenske položaje na vzhodu Ukrajine so v zadnjih 24 urah obstreljevali več tisočkrat, je sporočil generalštab vojske.

Trump je optimističen

"Rusija svoje želje po nadaljevanju vojne ne sme skrivati za besedami," je v nedeljo na Telegramu sporočil Andrij Jermak, Zelenškov glavni pomočnik. "Najprej prekinitev ognja za 30 dni, vse ostalo šele potem." Francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je v soboto skupaj z voditelji Združenega kraljestva, Nemčije in Poljske obiskal Kijev, je to ponovil v objavi na X: Macron je dejal, da "ni pogajanj, dokler se govori z orožjem".

 

 

Potem ko je Putin ponoči novinarjem v Kremlju dejal, da je Rusija "razpoložena za resne pogovore z Ukrajino", je Trump v komentarjih na svoji platformi Truth Social pozdravil "potencialno velik dan za Rusijo in Ukrajino!".

Putin je govoril nekaj ur po tem, ko so Ukrajina in evropske sile zahtevale, da se Rusija pridruži "brezpogojnemu" 30-dnevnemu premirju pred kakršnimi koli pogovori o končanju vojne, ki traja že četrto leto.

'Temeljni vzroki' za konflikt

Putin je pozno zvečer novinarjem v Kremlju dejal, da bi se morali pogovori ukvarjati s temeljnimi vzroki konflikta v Ukrajini in vzpostavitvijo trajnega miru. Moskva predlaga nadaljevanje neposrednih pogajanj s Kijevom, ki so bila ustavljena konec marca 2022, "brez kakršnih koli predpogojev", je dodal. "Ne izključujemo, da se bo med temi pogajanji mogoče dogovoriti o nekaterih novih premirjih."

Prejšnji pogovori - nekaj tednov po ruski polni invaziji februarja 2022 - so propadli, potem ko je bil razkrit pokol ukrajinskih civilistov, ki so ga ruske sile izvedle na obrobju Kijeva, tudi v mestu Buča.

Turčija je imela ključno vlogo pri posredovanju pri črnomorski žitni pobudi leta 2022, ki je omogočila varen izvoz ukrajinskega žita. Rusija je na koncu od pakta odstopila. Turčija je marca 2022 gostila tudi pogovore, ki niso prinesli miru.

Državni sekretar ZDA Marco Rubio naj bi se ta teden mudil v Turčiji, kjer bo od 14. maja v Antaliji potekalo neformalno srečanje zunanjih ministrov Nata.

ZDA Rusiji grozijo z 'uničujočimi' sankcijami

Načrt zavezniškega premirja je bil objavljen, potem ko se je Zelenski v soboto v Kijevu sestal z voditelji Francije, Nemčije, Združenega kraljestva in Poljske. Pet voditeljev je nato o predlogu razpravljalo v pogovoru s Trumpom, ki ga je Zelenskiy opisal kot "pozitivnega in konkretnega".

V Washingtonu je senator Lindsey Graham, glavni Trumpov republikanski zaveznik, dejal, da je dobil dvostrankarsko zavezo za predlog zakona, s katerim bi uvedel "uničujoče" nove sankcije proti Moskvi in carine za države, ki kupujejo njeno nafto, plin in druge ključne proizvode, če Putin ne bo začel resnih pogovorov za ustavitev vojne.

Rusija je sicer odprta za dialog o rešitvi spora v Ukrajini, vendar se "upira kakršnim koli pritiskom", je v soboto za CNN povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Rusija si želi priključiti okupirana ozemlja

Diplomacija za končanje najdaljšega in najbolj krvavega konflikta v Evropi po drugi svetovni vojni se je okrepila po več srečanjih evropskih, ameriških in ukrajinskih odposlancev, med drugim v Londonu in Parizu, ter po srečanju Zelenskega s Trumpom 26. aprila v Vatikanu.

Putin je ohranil maksimalistična stališča za kakršno koli prekinitev ognja. To vključuje ruski nadzor nad štirimi vzhodnimi in jugovzhodnimi ukrajinskimi regijami, ki si jih je nezakonito priključil v celoviti invaziji leta 2022, vendar jih ne zaseda v celoti.

ZDA so predstavile predloge, ki bi na splošno zamrznili konflikt, tako da bi večina okupiranega ozemlja ostala v rokah Moskve. Trumpova administracija je tudi pripravljena priznati ukrajinski Krim, ki si ga je Rusija priključila leta 2014, kot rusko ozemlje, je Bluumberg poročal aprila.

S pomočjo Berila Akmana

Prevedel in priredil Urban Červek

Dopolnjeno z mnenjem Donalda Trumpa v začetku članka

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar