Novi papež, stari dolgovi: Leon XIV prevzema Sveti sedež v finančnem minusu

Ob začetku konklava in izvolitvi novega katoliškega poglavarja so predmet razprav postale tudi vatikanske finance in plače verskih funkcionarjev. Po poročanju italijanskih medijev je plača kardinalov, ki so prebivali v Vatikanu, znašala med 5.000 in 6.000 evrov na mesec. Do tega zaslužka so bili upravičeni kardinali, ki so delali v vatikanskih institucijah, kot je Kongregacija za evangelizacijo narodov, Kongregacija za nauk vere itd.

Po izvolitvi papeža Frančiška se je marsikaj spremenilo, pokojni papež je namreč uvedel znižanje plač za mnoge vatikanske uradnike, vključno s kardinali. Če je povprečna plača vatikanskih kardinalov pred začetkom pandemije COVID-19 znašala 5.500 evrov, je bil po pandemiji uveden 10-odstoten rez, kar pomeni, da so kardinali prejemali "le" še okoli 4.950 evrov na mesec.

Izgubljeni milijoni svetega sedeža

"Ali je novi papež Leon XIV podedoval finančno katastrofo?" se zdaj sprašujejo italijanski mediji, saj ni skrivnost, da se sveti sedež že nekaj časa bori s finančnimi izgubami. Leta 2022 je jezuit Juan Antonio Guerrero Alves, takratni prefekt Sekretariata za gospodarstvo, izjavil, da je vatikanski proračun zabeležil 33-milijonski primanjkljaj, po pandemiji, leta 2021, pa so poročali celo o izgubah v vrednosti 42 milijonov evrov.

Kako se bo papež Leon XIV soočal s finančnim bremenom svetega sedeža? Bloomberg Mercury

Finančne težave svetega sedeža pripisujejo predvsem visokim stroškom vzdrževanja in varovanja vseh dragocenih vatikanskih umetnin, cerkvenih objektov in zgodovinskih zgradb. Očitajo mu tudi pomanjkanje preglednosti in slabo finančno upravljanje pred prihodom papeža Frančiška. Vatikan je finančno precej odvisen tudi od zbiranja sredstev in donacij, ki se zmanjšujejo, poleg tega pa naj bi izgube utrpel tudi zaradi slabih in tveganih investicij.

Da bi izboljšal stabilnost finančnega poslovanja, je papež Frančišek vse od izvolitve leta 2013 izvajal številne finančne reforme. Poleg znižanja plač uradnikom in vatikanskim funkcionarjev, si je prizadeval za odpravo nepotrebnih nepremičninskih naložb, obnovo vatikanske banke, povečanje preglednosti v finančnih poročilih in spodbujanjem odgovornosti pri splošni porabi sredstev.

Pod papeževanjem pokojnega papeža Frančiška so bili uvedeni tudi drugi ukrepi za znižanje stroškov v Vatikanu, vključno z znižanjem bonusov in ostalih nadomestil. Še novembra 2024 je vatikanski Sekretariat za gospodarstvo napovedal dodatne reze pri bonitetah, kar je v praksi pomenilo znižanje mesečnih prihodkov vatikanskih uradnikov za več sto evrov.

Ugodnosti službovanja med zidovi Vatikana

Kakšni politiki bo zdaj sledil novi papež in kako se bo lotil finančnih izzivov? Ugiba se tudi o višini plače (če jo bo prejemal), saj je, kot poroča italijanski Vanity Fair, z imenovanjem za papeža izgubil tudi plačo, ki jo je prejemal kot kardinal – približno 60.000 evrov letno kot prefekt vatikanskega dikasterija.

Il Giornale poroča, da je Joseph Ratzinger, papež Benedikt XVI, prejemal mesečno plačo v višini 2.500 evrov, medtem ko se je njegov naslednik, papež Frančišek, plači odpovedal in s tem poslal močan signal sprememb. Vloga svetega očeta se sicer tolmači kot duhovna in pastirska služba, ne kot zaposlitev, za katero bi prejemal običajno plačilo. Za vse papeževe potrebe – hrano, bivanje, zdravstveno oskrbo – skrbi Vatikan. Prav tako krije stroške papeževih potovanj in njegove varnosti. Po podatkih Il Giornale skupni letni stroški znašajo okoli 14 milijonov evrov.  

Papež Frančišek na vatikanskem kovancu. Depositphoto

Kljub prizadevanjem za skromnost, Vatikan ostaja dobičkonosna znamka. Ne gre le za donacije vernikov, temveč tudi za sistematično monetizacijo papeževe podobe. Od poštnih znamk in rožnih vencev do spominskih kovancev in verskih artefaktov – vse to ustvarja pomemben komercialni tok. Tudi papeževe knjige redno dosegajo visoke naklade, simboličen primer  pa ostaja tudi dvojni CD z rožnim vencem, ki ga je molil papež Janez Pavel II (v latinščini, z govorno sinhronizacijo za tuje trge), izdan leta 1994. V Španiji je bilo v pičlih dveh mesecih prodanih 60.000 izvodov. Kolikšen del prihodkov pa vse to dejansko doprinese Vatikanu, ostaja neznano.

Novi papež danes prvič pred novinarje: "Razorožimo besede, da razorožimo svet" V svoji prvi javni izjavi po izvolitvi je novi papež Leon XIV nagovoril medije in poslal jasno sporočilo o svoji viziji papeškega mandata: komunikacija naj postane orodje miru, ne razdora. Citiral je svojega predhodnika, papeža Frančiška, in njegov zadnji nagovor ob svetovnem dnevu družbenih komunikacij, v katerem je pokojni papež pozval k "razorožitvi komunikacije" in očiščenju medijskega prostora sovraštva, fanatizma in agresivnosti. Novi poglavar katoliške cerkve, Leon XIV, je dodal, da svet potrebuje komunikacijo, ki zna poslušati in dati glas tistim, ki ga nimajo. Na prvi tiskovni konferenci je dal novi papež jasno vedeti, da namerava nadaljevati z linijo papeža Frančiška, vendar z lastnim pristopom in poudarkom na vključujoči in miroljubni komunikaciji. Izrazil je zaskrbljenost zaradi trenutnih svetovnih konfliktov, v telefonskem pogovoru z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim pa je izrazil podporo Ukrajini in pozval k iskanju mirnih rešitev.