Ministrstvo za delo, ki ga vodi Luka Mesec, je Banko Slovenije pozvalo k preučitvi sprememb makrobonitetnih omejitev kreditiranja prebivalstva. Te naj se spremenijo tako, da vsakokratni dvig minimalne plače ne bo več negativno vplival na kreditno sposobnost posameznikov oziroma gospodinjstev.
Minimalna plača za delo s polnim delovnim časom, opravljeno od 1. januarja 2023, znaša 1203,36 evra bruto.
Na ministrstvu so izpostavili, da se je zaradi dviga minimalne plače razpoložljivi dohodek posameznikov oziroma gospodinjstev povečal, zaradi česar bi ti v nespremenjenih okoliščinah morali lažje in ne težje odplačevati kredite. Kreditna sposobnost se jim je torej poslabšala, kot pravijo, izključno zaradi administrativne določitve makrobonitetnih omejitev kreditiranja prebivalstva, ne pa zaradi poslabšanja njihovega gmotnega položaja.
Preberi še
Z dvigi plač nad inflacijo in draginjo; je logika vlade upravičena?
S strokovnjaki smo si ogledali, kakšne bi lahko bile posledice obetajočih se plačnih dvigov.
25.01.2023
Minimalne plače v regiji višje: Slovenija še vedno daleč pred ostalimi
Višji stroški so večino držav v regiji Adria prisilili v višanje minimalnih plač, a razlike med državami še vedno ostajajo velike.
23.01.2023
Delodajalci preračunavajo stroške: 'Mesečno do 400 tisoč evrov več'
Zvišanje minimalne plače za sto evrov neto za nekatere največje delodajalce predstavlja velik izziv.
16.01.2023
Bo Banka Slovenije morala omiliti pogoje za kreditiranje prebivalstva?
Ob zvišanju minimalne plače večji delež zaposlenih z minimalno plačo in manj kreditno sposobnih.
13.01.2023
Sklep o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva namreč določa, da mora potrošniku po plačilu vseh obrokov iz naslova kreditnih pogodb vsak mesec ostati najmanj znesek v višini 76 odstotkov minimalne bruto plače, kot jo določa zakon, ki opredeljuje minimalno plačo.
"Z vidika ministrstva je vprašanje višine minimalne plače v prvi vrsti vprašanje določitve najnižjega še sprejemljivega plačila za delo, ki mora delavcem z najnižjimi dohodki in njihovim družinam zagotavljati dostojno življenje," so navedli. Na ministrstvu so prepričani, da bi bilo zato smiselno ponovno razmisliti o ustreznosti uporabe vhodnega podatka minimalne plače pri določanju kreditne sposobnosti.
Po zvišanju minimalne plače je podobno opozorilo izdalo že Združenje bank Slovenije, ki ocenjuje, da bodo posledice izjemno negativne za najem kreditov. "Vsakič, ko se od leta 2019 dalje minimalna plača dvigne, se posojilna sposobnost vsaj za 12 mesecev zaradi strukture tega ukrepa zniža. To seveda tudi vpliva na povpraševanje," je za Radio Slovenija pojasnila direktorica združenja Stanislava Zadravec Caprirolo.
Bo Banka Slovenije ukrepala?
Banka Slovenije je lani zaradi večjih tveganj za finančno stabilnost, ki so izhajala iz nepremičninskega trga, že nekoliko prilagodila makrobonitetno politiko. Bankam je dala bolj proste roke pri presoji, komu bodo podelile kredit, a so morale povečati kapitalski blažilnik. Od julija lahko banke kreditirajo tudi tiste komitente, ki jim po plačilu mesečnega obroka ostane manj od predpisanega zneska, a se za to lahko odločijo le pri največ desetih odstotkih svojih poslov.
Kot so na Banki Slovenije pojasnili za Bloomberg Adria v začetku meseca, redno spremljajo razvoj tveganj v bančnem sistemu ter temu ustrezno prilagajajo tudi makrobonitetno politiko in instrumente. Nadaljnja krepitev oziroma morebitna sprostitev makrobonitetnih omejitev bo, kot so dodali, odvisna od razvoja tveganj v bančnem sistemu in ocene učinkov uvedenih makrobonitetnih instrumentov.
.webp){kind=icon}
