Prizadevanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa za zagotovitev miru v Ukrajini dosegajo odločilni trenutek, saj je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ta teden ruskega predsednika Vladimirja Putina izzval k pogovorom.
Po vikendu vroče diplomacije je Zelenski dejal, da bo 15. maja odpotoval v Istanbul, kjer je Putin predlagal neposredna pogajanja med državama.
Vendar krhki proces miru obkrožajo dvomi in nerešeni spori – Zelenski in njegovi evropski zavezniki vztrajajo, da mora Rusija z današnjim dnem začeti 30-dnevno prekinitev ognja, in so zagrozili z dramatičnim povečanjem sankcij, če Putin to zavrne. Pravijo, da bi se ZDA pridružile tem prizadevanjem, čeprav je Trump v svojih javnih komentarjih bolj zadržan, Putin pa je njihove zahteve ignoriral.
Preberi še

Lahko strah pred vojno iz Indije prežene slovenska podjetja?
Kako bi zaostrovanje razmer med Indijo in Pakistanom lahko vplivalo na naložbe slovenskih podjetij?
09.05.2025

80 let zmage in 25 let sramote. Kakšna je prihodnost Putinove Rusije?
Jutri v Moskvi vojaška parada ob 80. obletnici zmage nad nacizmom, danes srečanje Xi-Putin.
08.05.2025

Trgovci smrti: Kdo v Gazi prekupčuje s humanitarno pomočjo?
Izrael z novo ofenzivo nad Hamas, ki poleg vojske vključuje finančno-monetarne ukrepe.
07.05.2025

Romunija: Spopad med proputinovskim trumpizmom in proevropskimi elitami
Predsedniške volitve namigujejo na morebitno globoko politično krizo v Romuniji.
06.05.2025
Rusko gospodarstvo na razpotju: Lahko nizke cene nafte skazijo vojaške načrte Putina?
Rusko gospodarstvo pestita trdovratna inflacija (10,3 odstotka) in rekordne ključne obrestne mere (21 odstotkov).
06.05.2025

Vietnam: Trumpovo orodje hladne trgovinske vojne proti 'stricu' Xiju
Vietnam praznuje 50-letnico združitve, a carinska vojna ga znova postavlja na geopolitično šahovnico.
01.05.2025
"Ta četrtek bom v Turčiji," je pozno v nedeljo dejal Zelenski v svojem dnevnem nagovoru Ukrajincem. "Upam, da Putin tokrat ne bo iskal izgovorov, zakaj ne more priti. Pripravljeni smo se pogovarjati in končati to vojno."
Ameriški predsednik je v četrtek s pozivom Putinu in Zelenskemu, naj se dogovorita o prekinitvi ognja, vlil nov zagon v diplomatska prizadevanja za končanje vojne, pri čemer je izpostavil možnost sankcij, če ruske enote tega ne bodo spoštovale. V nedeljo je sledil poziv, naj se usedeta za mizo in se pogovorita. "SESTANEK, ZDAJ!!!" Trump je zapisal v objavi na družabnem omrežju Truth Social.
Bloomberg
Ameriški senator Lindsey Graham, Trumpov zaveznik, je v začetku meseca dejal, da ima dvostrankarsko podporo za predlog zakona, s katerim bi uvedli nove "uničujoče" sankcije proti Rusiji, vključno s 500-odstotno carino na uvoz iz držav, ki kupujejo rusko nafto, naftne derivate, zemeljski plin ali uran.
Britanski zunanji minister David Lammy naj bi nove sankcije proti Rusiji predstavil v ponedeljek, ko bo Velika Britanija prvič gostila varnostno srečanje evropskih ministrov.
Zagon glede Ukrajine se dogaja sredi številnih aktivnosti, saj se Trump ta teden pripravlja na obisk zalivskih držav. ZDA so napovedale tudi napredek pri trgovinskih pogajanjih s Kitajsko, jedrskih pogovorih z Iranom, vojni v Gazi in pomagale zmanjšati napetosti med Indijo in Pakistanom.
Trump se je v zadnjih tednih bolj usklajeval s svojimi evropskimi zavezniki in Ukrajinci, saj skuša pritisniti na Putina, da konča vojno, ki traja že več kot tri leta. Vendar njegova javna retorika ni povsem ustrezala njihovi, kar zbuja dvome o tem, ali je Trump pripravljen začeti izvajati dramatičen krog novih sankcij.

Nemški kancler Friedrich Merz, francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer in poljski predsednik vlade Donald Tusk so v soboto skupaj obiskali Kijev, da bi izrazili podporo Zelenskemu, in Putinu postavili ultimat ter ga opozorili, da se bo v ponedeljek začel nov postopek sankcij, če Rusija ne bo ustavila napadov na Ukrajino.
Trump je njihov ultimat odobril in v zasebnih pogovorih dal jasno vedeti, da se bo z njimi strinjal – tudi z dodatnimi sankcijami, če bo to potrebno, je povedal evropski vladni uradnik, ki je bil seznanjen z zadevo in je prosil za anonimnost.
Ko se je v nedeljo opolnoči iztekel rok, ni bilo znakov, da bi Rusija zmanjšala svoje napade. Ukrajina je ponoči sestrelila 55 od 108 brezpilotnih letal, ki so jih kremeljske sile poslale na cilje nad državo, je na Telegramu zgodaj v ponedeljek sporočila vojaška zračna obramba.
Macron se je v nedeljo popoldne ponovno pogovarjal s svojimi evropskimi kolegi, nato pa opravil nadaljnje pogovore z Zelenskim in Trumpom, da bi se uskladili pred nekaj odločilnimi dnevi, so sporočili iz Elizejske palače.
Evropski voditelji vztrajajo pri stališču, da mora Rusija od ponedeljka naprej spoštovati prekinitev ognja, v primeru nadaljevanja napadov pa naj pričakuje odločen odziv Evrope in ZDA, je v nedeljo povedal eden od visokih evropskih uradnikov in dodal, da ZDA to stališče v celoti podpirajo. Tudi nadaljnje sankcije Evropske unije ne bi bile enostavne, saj je zanje potrebno soglasje vseh 27 članic, Madžarska pa je dosedanja prizadevanja večkrat zavrla.
Rusija je sicer odprta za dialog o končanju vojne v Ukrajini, vendar se "upira kakršnim koli pritiskom", je v soboto za CNN povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Putinove maksimalistične zahteve za končanje vojne so začele vznemirjati Trumpa, ki je v prvih 100 dneh svojega drugega mandata obljubil mir, a mu ga ni uspelo zagotoviti.
Ruski predsednik vztraja, da mora vsak dogovor Kremlju zagotoviti popoln nadzor nad štirimi regijami na vzhodu in jugovzhodu Ukrajine, ki so bile nezakonito priključene leta 2022 – čeprav jih kremeljske sile ne zasedajo v celoti.
ZDA so namesto tega predlagale zamrznitev konflikta bolj ali manj vzdolž sedanje frontne črte, pri čemer bi večina ozemlja, ki ga zaseda Rusija, ostala v rokah Moskve. Trumpova administracija je prav tako pripravljena priznati ukrajinsko regijo Krim, ki si jo je Putin priključil leta 2014, kot rusko, je aprila poročal Bloomberg.
Potem ko je Putin konec tedna novinarjem v Kremlju dejal, da je pripravljen na "resne pogovore", je Trump v objavi na družbenih omrežjih pozdravil "potencialno velik dan za Rusijo in Ukrajino!".
Bloomberg
Turčija je pred tem leta 2022, le nekaj tednov po invaziji, gostila pogovore med nižjimi predstavniki Rusije in Ukrajine, vendar so ta pogajanja propadla, potem ko je bil na obrobju Kijeva razkrit pokol civilistov, ki so ga zagrešile kremeljske sile. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je imel tudi vlogo pri posredovanju dogovora iz leta 2022, ki bi omogočil varen izvoz ukrajinskega žita.
Erdogan, predvideni gostitelj četrtkovih pogovorov, je v nedeljo govoril s Putinom in izrazil upanje, da bodo pogajanja privedla do "trajne rešitve" vojne, so sporočili iz njegovega urada.
Putin je novinarjem v Kremlju dejal, da bi morali na pogovorih obravnavati temeljne vzroke konflikta v Ukrajini in vzpostaviti trajni mir. Dodal je, da namerava Moskva v pogovore vstopiti "brez kakršnih koli predpogojev". "Ne izključujemo, da se bo med temi pogajanji mogoče dogovoriti o nekaterih novih premirjih," je dejal.
- S pomočjo Ani Nussbaum, Alberta Nardellija, Michaela Nienaberja in Alexa Wickhama.